Preplezali so Avstrijsko v Les Courtes

Kljub izredno slabim lednim razmeram sta jo zmogli dve naši navezi (z bivakom)

LJUBLJANA - Poročali smo že, da letošnja zimska sezona tudi v Za­hodnih Alpah ni bila dobra. Je temu vzrok, da za plezanje v ledu med fran­coskimi alpinisti menda ni več posebnega zanimanja. V ospredju so (tudi v zimskem času) skrajno težke, pa čeprav kratke, granitne stene.
O vzponu članov AO Gorje po smeri Cordier—Anderegg smo že po­ročali. Razen tega sta Andrej Gradiš­nik in Stanko Mihev (AO Ravne) 11. t.m. preplezala (1. JZP) še greben Cosmiques. Nekako v istem času je škofjeloška naveza Kovačič—Vidmar (v 14 urah) zmogla Raz v steni Les Courtes. Največ, seveda le za letošnje razmere, pa sta opravili navezi Ines Božič (Obalni AO) - Janez Skok (Akademski AO) in Gradišnik - Mi­hev. V dveh dneh (13,-14. t.m.) z bivakom kakih 250 m pod robom ste­ne so ponovili Avstrijsko smer v Les Courtes. Razmere so bile slabe, še posebno tam, koder bi moral biti led. (Stena je tod visoka nekako 850 m, ocenjujejo pa jo s V-). Vsi so sesto­pali po smeri Cordier—Anderegg.
Tisti, ki so bili v Chamonixu, pripo­vedujejo, da je menda edini resnejši vzpon letos pozimi opravil Profit, ki je v zelo kratkem času sam preplezal Point Walker. V Mrtvaškem prtu je med sestopom zaradi pretrgane vrvi zdrsnil in se ubil poljski alpinist.

I. D.

V znamenju odprave
V ekonomatu Planinske zveze Slo­venije na Dvoržakovi 9 v Ljubljani je mogoče kupiti med drugim tudi zna­menje odprave »Jalung Kang 85«. Za 200 din je na voljo štiribarvni lepak velik 68 krat 47 centimetrov. Prav to­liko stane modra trikotna zastavica z znakom odprave, ki pa je že skoraj pošla. Na voljo so tudi nalepke, in sicer dveh vrst: na svili in na kartonu. Obe sta po 50 din. Pred dnevi pa so dobili tudi kovinske značke odprave, cena pa je 70 din. Za zbiralce je še nekaj značk prejšnjih odprav: Lotse v bakreni in srebrni barvi po 20 din in Everest (na sponki) po 60 din. Dobiti je mogoče tudi še obeske za ključe odprave Lotse 81, prav tako v dveh barvah, po 50 din.

Dolomiti v sliki in besedi
CELJE — Planinska sekcija centra za klubsko dejavnost pri OK ZSMS vabi na ogled diapozitivov s poti po italijanskih Dolomitih. Diapozitivi so opremljeni z glasbo in besedilom. Projekcija bo v stranski dvorani Naro­dnega doma v Celju dne 28. 3. ob 19.30.

 

Na Jesenicah tudi planinski filmi
Na 12. festivalu filmske skupine Odeon tudi posebne nagrada Planinske zveze Slovenije

JESENICE — Filmska skupina Odeon je že leta 1968 pripravila prvi festival amaterskega filma in pridobila tudi tri s planinsko tematiko. Zato se jim je naslednje leto, ko je postal festival že jugoslovanski, pridružila PZS s posebnimi priznanji, (plakete Triglav). Leta 1972 je postal festival že mednarodni, pred dvema letoma pa so se vključili v mednarodno zvezo amaterskih filmskih festivalov IAAFF. Lani je na festivalu sodelovalo že 14 držav, za letošnjega pa so razposlali vabila na 380 naslovov v 30 držav.
Na prvih festivalih je s planin­skimi filmi redno sodeloval Ja­nez Horvat, ki je gonilna sila festivala. V kasnejših letih pa so po kvaliteti navadno prevladova­li tuji amaterji. Kar je zanimivo, morda pa za naše razmere sploh tudi značilno, z izjemo Klavdija Mlekuža, ki je sodeloval na I. in III. MFAF, se naši alpinisti do­slej festivala niso udeleževali. Bo letos kaj drugače? Čeprav organizatorji iz razumljivih vzro­kov še niso objavili nobenih po­datkov (rok za planinske filme poteče 8. aprila, naslov za prija­vo pa je Odeon, 64270 Jesenice, pp 46), poznavalci trdijo, da se razmere izboljšujejo. Reprize »mini festivala« iz CD po neka­terih slovenskih krajih, projekci­ja češkoslovaških filmov, napo­ved skupinskega obiska festivala v Adršpachu, vse to povečuje zanimanje za tovrstno dejavnost.

F. S.

Dvakrat na Aconcagui
BUENOS AIRES — Wanda Rutkiewicz, prva Evropejka, ki se je povzpela na Everest, je bila letos uspešna še na najvišjem vrhu obeh Amerik, 6960 m visoki Aconcagui. S Švicarjem Stefanom Schaffteijem sta bila prvič na vrhu po klasični smeri, od 16. do 19. januarja pa sta ponovila še Francosko smer. Poljakinja je torej tretja ženska, ki je bila uspešna v J steni.

 

Pred izidom je več vodničkov

Številne vrzeli v alpinistični vo­dniški literaturi se počasi, a za­nesljivo zapolnjujejo. V pripravi so vodnički za skoraj vsa naša področja, ki Še nimajo tovrstne literature, nekaj pa jih bo seglo celo preko meja.
Prvi bo izšel vodniček »Lučka Bela, Robanov kot in dodatek« (k vodničku Logarska dolina) To­neta Golnarja. Ker je že v tisku, je znano, da bo imel kar 122 stra­ni, 22 fotografij z vrisanimi smer­mi ter skupno okoli 150 opisov smeri, ki bodo večinoma dopol­njeni še s shemami.
Tudi Iztok Tomazin, ki se je pred dnevi vrnil iz JLA, sporoča, da je vse pripravljeno za natis vodnička Storžič. Iz Kamnika po­roča Milan Gladek, da bo še pred poletno sezono izšel vodniček za Rzenik, iz Zagreba pa Boris Čujič — Inky, da ima že napisan vo­dniček za Klek.

I. D.

Obojestransko prečenje Everesta
MELBOURNE - Spomladi 1988 naj bi avstralska odprava skušala ure­sničiti načrt »obojestransko greben­sko prečenje« Everesta. Prva ekipa v kateri bo osem članov, bo poskusila prek Južnega sedla, dvanajst članska pa po Jugoslovanski smeri (Zaho­dnem grebenu), ki pa jo bodo seveda pred tem opremili z vrvmi. Sestop naj bi naveze opravile po drugi smeri.

OD TOD IN TAM

Za visokogorsko smučanje
LJUBLJANA - Ker je vse več za­nimanja za visokogorsko smučanje, se je komisija za vzgojo in izobraževanje PZS odločila, da od 11. do 14. aprila na Komni organizira kratko »šolo turnega smučanja«. Zbor bo v četrtek ob 18. uri, tako da bodo udeleženci še isti večer poslušali prvo predavanje. V petek je predvidena tura na Krn, na sporedu pa bodo tudi vaje in predava­nje. V soboto je zamišljena tura na Podrto goro, v nedeljo pa še na Lepo Komno. Šolo bodo vodili gorski vo­dniki na čelu z Romanom Robasom, vse podrobnosti pa je mogoče izvedeti pri društvenih poverjenikih ali v pisar­ni PZS (tel. 312-553) v Ljubljani, Dvoržakova 9. Prijave bodo spreje­mali še do 25. marca.

Gore in varnost
LJUBLJANA — Komisija za gor­sko reševalno službo bo 25. maja v prostorih RCOU v Poljčah organizira­la že 3. posvet »Gore in varnost«. Namenjen je vsem, predvsem pa različnim vzgojiteljem in tistim, ki delajo z mladino, jo vodijo v naravo. Že pose­bej v gore. Prijave je potrebno poslati na naslov Komisija za GRS, Dvorža­kova 9,61000 Ljubljana do 15. aprila.

Planinski partizanski pohod
FOČA — Planinsko društvo »Zelengora« prireja od 13. do 16. junija pohod po planinski transverzali Sutje­ska. (Letos ta tradicionalni pohod to­rej izjemoma ne bo ob dnevu borca, ker bo od 1. do 10. julija PZ BiH priredila pohod »Sloboda« od Kalinovika do Žabljaka). Pohod bo na rela­ciji Kalinovik-Tjentište -Mratinje, organizirana bo partizanska brigada, prispevek za prevoze opreme od tabo­ra do tabora, prevoze udeležencev, dnevnik in značko ter čaji, juhe in po­dobno je 1.300 din. Udeleženci pa si morajo seveda sami oskrbeti opremo za prenočevanje. Rok za prijave po­teče 5. junija, poslali pa jih je potreb­no na naslov Tafro Preljub, PD »Zelengora«, Beogradska 2, 73300 FOČA, kjer je mogoče izvedeti tudi podrobnosti.

Na sremski fronti
ŠID — Ob tradicionalni akciji »Proboj sremskog fronta«, ki bo letos 13. in 14. aprila in bo posvečena 40-letnici svobode in odločilne bitke v Sremu, bo tudi (tradicionalni) planinski pohod Rohalj baz do Šida. Organizatorji Planinsko-smučarskega društva »Že­lezničar« pričakujejo okoli tisoč pla­nincev iz vse Jugoslavije.
Zbor udeležencev pohoda bo že 13. aprila ob 6. uri zjutraj pred društveni­mi prostori, odkoder bodo vozili avto­busi v Rohalj baze. Pohod se bo začel ob 8. uri, ob 16. uri pa naj bi bili že na mestih, ker je predvideno prenočeva­nje. V nedeljo pa bo začetek pohoda ob 7. uri.

Tradicionalno tekmovanje v orientaciji
SAMOBOR — PD Japetič organi­zira ob 40-letnici osvoboditve, pod pokroviteljstvom OK ZSM, 14. aprila tradicionalno (že 28.) orientacijsko tekmovanje v Samoborskem gotju. Tekmovanje je ekipno (3 člani) v pe­tih starostnih kategorijah. Prijave sprejemajo do 11. aprila na naslov PD Japetič, Starogradska 15. p 32,41430 SAMOBOR.

Wanda Rutkiewicz na Aconcagui
BUENOS AIRES - Wanda Rut­kiewicz, prva Evropejka, ki je bila na Mount Everestu, je med 16. in 19. januarjem opravila vzpon prek 3000 metrov visoke južne stene Aconcague (6960 m). S švicarskim alpinistom Ste­fanom Schaffteijem sta ponovila Francosko smer, pred tem pa sta se za aklimatizacijo povzpela na vrh tudi po Klasični smeri. Wanda je tretja žen­ska, ki je uspela v tej izredno težki steni.

50 let od prvega AO
SARAJEVO — Letos bo preteklo 50 let, odkar so na ozemlju današnje Bosne in Hercegovine ustanovili prvi alpinistični odsek. Bilo je maja 1935, deloval pa je v okviru turistično-planinskega društva »Prijatelji narave.« Nova komisija za alpinizem, ki je za­čela z veliko volje ima velike načrte, uspehi posameznikov nakazujejo pro­dor v jugoslovanski vrh, lani so imeli 93 registriranih alpinistov, kar za nji­hove razmere ni malo.

R. K.

Prečenje vseh češkoslovaških gora
PRAGA - A. Kafka je že leta 1977 skušal prečiti vse vrhove češkoslovaško visokih gora. Toda odnehal je po 2000 km. Lani 2. maja je spet začel. Dnevno je prehodil po 50-60 km, z nahrbtnikom, težkim 10—15 kg, v ka­terem pa je imel tudi kamero in tran­zistor. Spal je v šotoru. Po 40 dnevih in 2030 km pa je zbolel. Toda 5. julija se je vrnil in nadaljeval ter 25. avgusta zaključil svoj maraton. Dolg je bil kar 4120 km.

Gore in ljudje
TBILISI - Že vrsto let alpinistična, federacija prireja mednarodni festival fotografije pod skupnim naslovom »Gore in ljudje«. Lansko je bilo po­svečeno 60-letnici sovjetskega alpini­zma in dobili so več kot 400 fotografij . Prvo nagrado so prisodili Karayuskínu iz Kalinina za serijo »V objektivu Mt. Everest«. Številne nagrade in priznanja pa so prejeli tudi fotografi iz drugih držav.

Centralni kamini v Planji
Peter Poljanec in Marko Vostič sta 23. februarja preplezala centralne ka­mine v Planji. Spodnji del grape je bil nabit s snegom, le v kaminih je bilo nekoliko težje, ker sneg ni bil več tako trd. K sreči pa je bilo ključno mesto (V, sicer III-IV, 500 m), kopno. Ker sta pravilno sklepala, da so razmere ugodne tudi v drugih grapah, sta (smer sta plezala 10 ur) sestopila kar v krnico na desni strani Planje in po grapi v dolino.
10. t. m. pa so Ivan Menard, oče in sin, Peter Poljanec, Igor Telič in Emil Tratnik, vsi so člani AO Idrija, pre­plezali Domžalsko v Brani. Tudi tu so bile razmere ugodne, le v srednjem delu so se skokom (ker se je podiral led) umikali v levo. Z vrha so sestopili po Šiji in to v taki megli, da so komaj našli kočo na Kamniškem sedlu.

ALPINISTIČNE NOVICE

Najlepša gora
Planinsko društvo Trbovlje je za ju­tri ob 18. uri v predavalnici Delavske­ga doma v Trbovljah pripravilo preda­vanje o »najlepši gori sveta«. Petar Markič iz Kranja bo poslušalce z barvnimi diapozitivi popeljal na Alpamayo v Južni Ameriki, goro izrednih oblik.

Evidenca odlikovancev
Ker v organizaciji, kot je planinska s 100.000 člani, hitro narašča tudi šte­vilo članov in organizacij, ki so dobili različna priznanja, se je odbor za ka­drovska vprašanja PZS odločil za računalniško obdelavo. Evidenco se­daj že preverjajo po PD, predvidevajo pa, da bodo vsako leto pripravili nove izpopolnjene sezname in jih posredo­vali vsem zainteresiranim. Odpadlo bo tudi zamudno iskanje podatkov ob predlaganju.

V vrhu Bjelašnice
Meteorološki observatorij na vrhu Bjelašnice (2067 m) je najvišji na Bal­kanu in slavi letos 90-letnico. Zgradba je dobro znana tudi planincem, saj je bilo v njej nekaj časa edino zavetišče. Sedaj so v njej sobe s 16 posteljami (informacije 071/802-160), v bližnjem olimpijskem objektu imajo restavraci­jo (071 802-010) itd. Prenočišča so sorazmerno poceni, po 200 din, okoli­ca pa poleg smučanja (tudi turnega) nudi vse možnosti tudi za alpinistične kombinirane ture naklonine 50-65 st. in visoke okoli 200 m. Ugodno je tudi, da z Igmana (Babin do) vodi trisedežnica na vrh. Med zaposlenimi v observatoriju je skoraj vedno tudi kak alpi­nist, da pomaga z napotki. Za poletne planinske ture je hotel Famos izdal celo prospekt s popisom tur (izhodišče Babin do).

Preskušajo se v Verdonu
Prvi letošnji »skok« na tuje, da bi se preskusili v ekstremnem plezanju kopnih skalnih stenic, so opravili Pe­ter Čižmek (Obalni AO), Rok Kovač in Boris Osolnik (Akademski AO) ter Igor Jamnikar (AO Matica). V sredo popoldan so se odpeljali v Verdon, kjer se ta čas običajno že zbirajo ple­zalci od vsepovsod.

Turni smuk »Rodica 85«
Člani AO Bohinj pripravljajo 31. marca tradicionalni turni smuk z Ro­dice. Zbor bo ob 9. uri na Orlovih glavah (1665 km), do katerih se je najlažje pripeljati s sedežnico sistema Vogel.
Pristopa na vrh Rodice (1966 km) je za poltretjo uro, navzdol pa bo letos morda možno smučati celo povsem do ceste, oziroma vasi Polje v Bohinju. Na planini Suha bo na razpolago čaj. (Podrobnosti o tem smuku, pa tudi drugih, je mogoče najti v drugi izdaji vodnika TURNI SMUKI, ki je pred dnevi izšel pri Planinski založbi PZS).

Vzgojna dejavnost po programu
Kljub vsem težavam gre vzgojna de­javnost komisije za alpinizem PZS po programu. Ta teden so na Komni šte­vilni tečajniki, ki se pod vodstvom Janija Beleta in inštruktorjev priprav­ljajo za samostojne zimske ture. Pod­komisija za vzgojno delo pa je posredovala tudi nove podrobnosti o mož­nostih tistih, ki bi želeli postati inš­truktorji alpinizma. Teoretični izpiti bodo 10. ali 13. aprila v prostorih PZS na Dvoržakovi 9 v Ljubljani (kandida­ti naj na prijavo napišejo kateri dan bodo prišli). Mesec dni kasneje, od 16. do 19. maja, bo na Vršiču seminar za poenotenje doktrine AŠ in na kon­cu bodo še praktični preskusi v Dolža­novi soteski pri Tržiču. Najvažnejše pa je, da se morajo vsi, ki bi radi postali IA in že izpolnjujejo pogoje (vsaj dve leti staža od izpita za alpini­sta in priporočilo AO, da kandidat odgovarja osnovnim kriterijem za vzgojno-izobraževalno delo), prek PD prijaviti KA PZS do 31. marca.

Vabijo tudi na Ararat
Komisija za odprave zveze planin­skih društev Novi Sad, ki jo vodi neu­morni Lazar Popara, ima za letos (po­leg planinskega popotovanja po maroškem Atlasu, o katerem smo po­ročali pred tednom dni) v načrtu tudi vzpon na naj višjo goro Turčije, 5165 m visoki Ararat. Ker je potrebna pra­vočasna prijava na ambasadi, rok za prijavo (SPD Novi Sad, Cara Lazara 6, Novi Sad) poteče že 28. marca. Cena je 30.000 din in okoli 180 DM, popotovanje pa bo trajalo od 4. do 22. avgusta.

Štuparjev memorial
Tradicionalna smučarska tekmova­nja za prvenstvo slovenskih alpini­stov, kot kaže, niso več tako priljub­ljena kot nekoč - ali pa gre za organi­zacijske težave — vendarle je bilo že več vprašanj, kdaj bodo na sporedu letos. Izvedeli smo le za Štuparjev memorial: če ne bo težav z vremenom, naj bi bilo tekmovanje pod Ka­mniškim sedlom 14. aprila.

Frdamane police
Darinka Lečnik in Samo Žnidaršič ter Jože Flašker, Davorin Podrepšek in Andreja Sverc (vsi člani AO TAM) so 23. februarja preplezali Zahodno grapo v Frdamanih policah. To velikopotezno turo (1300 m, III) so opra­vili po shemi v PV 1941 in tudi sesto­pili so tam kot prvi plezalci (450 m, 45 st.).

O prostem plezanju
Čeprav je zagrebška revija Start že nekajkrat objavila kak članek o alpini­stični aktivnosti, je kvaliteta zadnjega (Alpinizma na golim prstima, 23. fe­bruarja 1985) vendarle nad povprečjem. Andrej Kokalj, Tadej Slabe in Miha Lampreht so z daljšim tekstom (dve strani) in tremi fotografijami na­mreč zelo verno predstavili prosto plezanje (oziroma bolj prosto ponav­ljanje) pri nas in v svetu. Brez senza­cionalizma, obenem pa dovolj po­ljudno..

Dorkina smer
Vreme je bilo ugodno in Črnjanski alpinisti so si vzeli dopust za Malo Raduha. 6. t. m. so Marjan Emeršič, Milan Plesec ter Igor Radovič in Teo­dor Jelen preplezali Dorkino smer (V+, Al, 160 m). Toda vstopili so šele ob 10. uri, razmere so bile bolj neugodne kot so mislili, zato so rob stene dosegli šele ob 19.15. Ni bilo časa, da bi uživali v svetli noči vsaj med sestopom, mudilo se jim je spet na delo.

Domače in tuje gore
Pred kratkim je v mariborski založ­bi Obzorja izšla že 25. knjiga zbirke Domače in tuje gore. Heinricha Harerja knjigo Beli pajek, ki na nadvse zanimiv način predstavlja zgodovino S stene Eigerja, ob tem pa ne manjka misli o alpinizmu nasploh, Marijan Li­povšek pa je kot prevajalec tudi pri­speval svoje tehtne misli in podatke iz naše preteklosti, smo že predstavili. Sicer pa ljubitelji planinskega branja po njej segajo tudi v knjigarnah, kljub temu, da cena ni nizka (1400 din).
Letos bosta izšli še dve knjigi. Mari­jan Krišelj, urednik Planinskega vest­nika, je dodelal svojih 23 radijskih nadaljevanj (Odmevi z gora) o »zlati navezi« in bo predstavil trojico naših slavnih alpinistov: J. Čopa, dr. M. Potočnika in dr. S. Tominška, v pro­gramu pa je tudi prevod odlične knji­ge neuničljivega francoskega alpinista Pierra Mazeauda »Gora za golega člo­veka«.

Tečaj srbske KA
Novi načelnik KA Planinske zveze Srbije Borko Gajič je sporočil, da so včeraj v Erjavčevi koči na Vršiču zače­li z zimskim začetniškim tečajem in taborom. Radi bi opravili čimveč vzponov in smukov.
Posredoval pa nam je tudi popoln adresar alpinističnih kolektivov v Sr­biji. AO imajo v Beogradu, Boru, Čačku, Kruševcu in Nišu, sekciji pa v Kragujevcu in Zaječaru.
AO pri PSD »Grhi vrv« v Boru, iz katerega je novi načelnik, je eden naj­aktivnejših v Srbiji. Vključujejo 4 alpi­niste, 9 pripravnikov in 6 tečajnikov, lani pa so v treh različnih, gorstvih opravili 242 tur. Preseneča, da so zadovoljni s finančno situacijo imajo primerne prostore za delo in tudi do­volj opreme. Letos nameravajo organizirati vzpone v Zahodnih Alpah. Radi bi se vključevali v akcije drugih AO in KA in naročeni so na ponedeljkovo Delo, da lahko spremljajo Alpinisti­čne novice.

V Ospu
Metod Škarja je (s Cvetom Jagodi­cem) 2. t.m. prosto ponovil Italijansko smer (VII-) v Osapski steni. 10. t.m. pa je - prav tako prosto, toda tokrat z Daretom Božičem (vsi AO Mengeš) preplezal še Muho (VII).
Sicer pa je nad Ospom večkrat že prav živahno. 9. in 10. t.m. so tamkaj­šnjo steno obiskali tudi člani AO Radovljica. V treh navezah so ponovili Medota, potem pa preplezali še Pero, Žago – plezala naveza Aleš Ježek - Dušan Kocjančič.

Gorska straža
Odsek za gorsko stražo in varstvo narave pri PD PTT Ljubljana orga­nizira tečaj za pripravnike gorske straže. Tečaj se bo začel 26. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih. Trg OF 16/1. nadstropje (pri avtobusni postaji). Prijave bodo sprejemali na dan pričetka tečaja.

Občini zbor PD Kamnik
Redni letni občni zbor Planinskega društva Kamnik bo v petek, 29. marca ob 18. uri v dvorani nad kavarno »Veronika« v Kamniku.

JAMARSKE NOVICE

Kras v monografiji Polzele
Na Polzeli v Savinjski dolini je ob občinskem prazniku izšla monografija tega kraja, v kateri so objavljeni tudi prispevki jamarskega kluba »Črni ga­leb« iz Prebolda, bogato opremljeni s fotografijami o jamarskih raziskavah. Darko Naraglav predstavlja osameli kras Savinjske doline; v prispevku, v katerem so opisane značilnosti tega krasa, piše predvsem o Dobroveljski in Ponikvanski planoti. Isti pisec predstavlja tudi Tajno jamo pri An­dražu in posebej opozarja na Aragonitno dvorano, kjer je v ilovici precej kristalnih kosov najrazličnejših oblik, ki so se tam izkristalizirali pod poseb­nimi pogoji. Tone Vodenik pa je za monografijo napisal prispevek »Biseri med odpadki«, v katerem opisuje, ka­ko so jamarji odkrivali Bašovo jamo in kakšne težave so imeli pri tem, saj je bil vhod zatrpan z odpadki. Trud pa se jim je splačal, saj je jama izredno lepa. Videti je, da od leta 1921 ni bil nihče v njej.

F. J.

Tolminski tečaj
Tolminski jamarji so te dni v do­mačem domu JLA pripravili predava­nje z diapozitivi o jamah in jamarstvu na Tolminskem. To predavanje je bilo prvi korak k popularizaciji jamarstva na Tolminskem, od katerega si med drugim obetajo pomladitev članstva. Že v ponedeljek, 9. aprila se bo tam začel jamarski pripravljalni tečaj. Lju­bitelji narave in še posebno kraškega podzemlja se lahko za tečaj prijavijo vsak delavnik med 16. in 18. uro v prostoru Jamarske sekcije Planinske­ga društva Tolmin na Brajdi. Stari jamarji vabijo v svoje vrste Tolmince in okoličane, ki bi želeli raziskati še zadnje predele neraziskanega Tolmin­skega, skritega pod zemljo.

N. R.

Svetovni jamarski kongres
Od 17. do 21. septembra letos bo v organizaciji španske jamarske zveze svetovni jamarski kongres. Čeprav bodo kongresna predavanja in ek­skurzije precej daleč od Slovenije, v Jamarski zvezi Slovenije menijo, da bi lahko slovenski jamarji organizirali ekskurzijo na španski kongres. Koor­dinator je referent za stike s tujino pri JZS Gregor Pintar, Gosposvetska 1, 61000 Ljubljana, ki že zbira informa­tivne prijave.

J. R.

Delo jugoslovanske zveze
Na seji predsedstva Speleološke zveze Jugoslavije so sklenili, da bodo poslali statut jugoslovanske zveze v registracijo zveznemu sekretariatu za notranje zadeve. Ko ga bo potrdil, bo jugoslovanska krovna jamarska orga­nizacija popolnoma legalizirana, saj deluje zdaj pravzaprav ilegalno. Ven­dar bodo morale pred tem dati na osnutek statuta svoje pripombe in do­polnila vse republiške članice zveze. Na tej seji so prav tako sklenili, da morajo republiške zveze enkrat letno pošiljati na jugoslovansko zvezo, ki ima zdaj sedež v Sarajevu, periodična poročila o delu. Ker nekatera repu­bliška društva še nimajo komisij za varstvo jamarskih objektov in njih izrabo v turistične namene, naj bi jih v najkrajšem času ustanovili. Naposled, so se dogovorili, naj bi bil jugoslovan­ski kataster jamskih objektov čim enotnejši, priporočajo pa, naj bi se na tem področju zgledovali po slovenskih izkušnjah in načinih obdelave poda­tkov.

Jamski minerali
Nacionalna speleološka zveza Ala­bame je skupaj z ameriškim združe­njem za napredek znanstvenega raz­iskovanja, študija in varstva jam razpi­sala natečaj za zbiranje črno-belih in barvnih fotografij in diapozitivov jam­skega okrasja, kot so kapniki, balda­hini, ponvice, biseri, aragoniti, krista­li itd. Natečaj je mednaroden, iz pri­spelega slikovnega gradiva pa bodo izbrali najboljše prispevke, ki jih bodo objavili v knjigi »Jamski minerali sve­ta«. Fotografije naj bodo po možnosti večjega formata, ki jih bodo po objavi vrnili. Slike in diapozitive je treba po­slati najpozneje do 1. junija letos na naslov: Carol A. Hill, Box 5444 A, Route 5, Albuquerque, NM 87123, USA.

J. R.

Od Švedske do Kube
V tej rubriki smo že večkrat pisali o uspehih jamarjev iz Bohumina na Češkoslovaškem. Josef Wagner nam je sporočil, da so lani tri tedne ra­ziskovali navidezno kraške pojave v granitih na Švedskem. Poleti so name­ravali nadaljevati raziskovanja jam na Kavkazu, zaradi prometne nesreče pa so se preusmerili na Krim. Tu so se zadržali mesec dni in odkrili 10 novih brezen, od katerih je najgloblje globo­ko le 100 m.
Letos načrtujejo odpravi na Kubo in v Italijo, kjer žele ponoviti brezno Spluga de lia Prêta. To naj bi služilo kot vaja za ponovitev ekstremno tež­ke Snežne jame na Kavkazu, globoke 1370 m. Sovjetskim jamarjem so se izjalovili že trije poskusi ponovitev.

F. M.

Delo, 11. marec 1985