Delo, Šport: ... Na festivalu v Trentu ob jubileju povprečje
Konkuriralo je 140 filmov iz 24 držav, v tekmovalni program pa se jih je uvrstilo 77 — Trije slovenski filmi lepo sprejeti
LJUBLJANA - Mednarodni festival alpinističnih, speleoloških in avanturističnih filmov v Trentu praznuje letos svojo štiridesetletnico. In štirideset let nekega festivala je že tako častitljiva starost in tako velik jubilej, da zasluži festival nadrobno analizo festivalske usmeritve in letošnjega programa.
Nič kolikokrat smo že zapisali, da festival uspe ali pade s kvaliteto prikazanih filmov. Dandanes, ko je na svetu menda več kot 1200 filmskih festivalov, je seveda za vsak festival težko najti same primerne, da ne rečem same dobre filme. Težave pri festivalski selekciji so toliko večje, če gre za tako specializirane festivale kot je na primer trentinski, kjer je programska opredelitev zožena na alpinistični, speleološki in avanturistični žanr.
Čeprav so v Trentu vsa dosedanja leta prevladovali alpinistični filmi, tako številčno kot po kvaliteti, to težav pri letošnji selekciji ni nič zmanjšalo. Čas namreč prinaša v razumevanje žanrov in v njihovo formo precejšnje spremembe. Tega, kar je bil pred desetletjem tipični odpravarski film, ni več. Prav tako ni več rekonstrukcij znamenitih alpinističnih uspehov ali katastrof, ki sta jih v filmski žanr vpeljala režiserja Léo Dickinson in Gerhard Baur. Take filme je dandanes nadomestil film o prostem plezanju ali kratek filmski utrinek znanega plezalca v ekstremni steni. Vse neznano in strah vzbujajoče, v kar je bil še pred leti ovit speleološki podvig in s tem tudi film, se je danes umaknilo tehniki in sperfekcionirani opremi.
Edino za avanturistični film, če ga enačimo s pohodom na mrzli Južni tečaj, bi lahko rekli, da je še ohranil vse nekdanje pripovedne elemente in s tem tudi vso svojo značilno ekspresivnost, ki jo na platno pričarajo zavijajoči veter, mraz, led, sani, nekaj premraženih psov in neskončna prostranost, ki je še pred peščico ponudnikov.
Med 77 filmi, ki so se po selekciji uvrstili v tekmovalni program, konkuriralo pa jih je 140 iz 25 držav, mislim da si najvišjo oceno resnično zasluži samo francoski film Gospodar orlov praktično neznanega avtorja Fréderica Fougea. Tudi uradna žirija, ki ji je letos predsedoval imenitni angleški režiser Leo Dickinson, je bila istega mnenja in filmu je namenila grand prix.
Film z izrednim posluhom za subtilno človekovo navezanost na živalskega prijatelja - v tem primeru orla - pripoveduje o stari a nikoli pozabljeni tradiciji azijskih ljudstev, o lovu z orlom. Film je premišljeno grajen, nič v njem ni prepuščeno naključju, poln je nam zahodnjakom tako tujega miru in razumevanja narave in časa.
Posebna vrednost tega filma je tudi v tem, da pravzaprav ne sodi v nobenega od predpisanih žanrov - ali pa v vse. Med klasičnimi alpinističnimi filmi ni nobeden posebej izstopal, ne po vsebini ne po filmskem dosežku. Pa saj jih tudi ni bilo, vsaj ne pravih filmov. Še največ - pa ne v alpinističnem žanru - sta pokazala dva francoska filma, in sicer S padalom nad Kitajsko in Padalci na otoku. Kot že naslova poveste, gre za filma o jadranju s padali, obema filmoma pa dajejo svojevrsten pečat ljudje in okolje, kjer sta bila posneta. Sicer pa smo gledali nekaj povsem nezanimivih filmov o smučanju, zmajarstvu. Resnično zanimiv, toda predolg je bil italijanski film Umberta Astija Počasi, počasi, ki kaže odmaknjeno skupnost ljudi na otoku Siberut v mentawayskem otočju. Gre za antropološki film. Zanimiv je bil tudi norveški film Pokrajina tišine avtorja Hellgrima Odegorda o norveški odpravi po sledeh Ronalda Amundsena na Južni tečaj. To je res pravi avanturistični film.
Na letošnjem trentinskem festivalu so bili prikazani tudi trije slovenski filmi, in sicer Terra mistica in Zimsko veselje v Sloveniji režiserja Matjažja Žbontarja in Ljudje za sneg režiserja Toneta Freliha. Čeprav so vsi trije ostali brez nagrad, so jih gledalci lepo sprejeli, kar se je kazalo tudi v aplavzu.
Ob filmskem dogajanju je bila v Trentu še vrsta kulturnih prireditev povezanih z alpinizmom. Že enaindvajsetič so podelili knjižne nagrade ITAS, glavno nagrado je dobil Anglež Walt Unsworth za italijanski prevod dopolnjene izdaje Everest, posebno nagrado pa Reinhold Messner za Pekel in raj.
Na mednarodni razstavi alpinistične literature so bile med številnimi založbami prisotne tudi tri slovenske. Založba Obzorja, Zaklad s Terro mistico in Mladinska knjiga z Na vrhovih sveta.
TONE FRELIH
Še enkrat Manang
Komisija za odprave v tuja gorstva ponavlja razpis za alpinistične inštruktorje, ki naj bi vodili letošnji tečaj za gorske vodnike v Nepalu. Letos se je namreč prijavilo (pre)več zdravnikov, inštruktorjev pa primanjkuje. Razpis za sodelovanje na tečaju v šoli Aleša Kunaverja v Manangu so standardni (eventualne informacije je tudi mogoče vedno dobiti na telefonski številki (061) 312-553), rok za prijave pa poteče 20. maja.
(F. S.)
Mladi plezalci tretjič za točke v Domžalah
Urška Šeliga prvič premagala sestro Špelo - Petra Polutnik drugič tekmovala in zmagala
LJUBLJANA — Plezalci mlajših kategorij so se tretjič zbrali na tekmi za pokal Slovenije. Na razgibani umetni steni v domžalski hali komunalnega centra se je pomerilo 112 plezalcev iz 16 alpinističnih oziroma Športno-plezalnih odsekov.
Med cicibankami je najvišjo točko dosegla Urška Šeliga. Tako je prvič premagala svojo sestrico Špelo, ki ima v žepu že dve zmagi. Nepremagljivi ciciban Blaž Rant je znova blestel v vertikali in tretjič osvojil 30 točk. Pri mlajših pionirkah je bila tokrat najuspešnejša novinka Petra Polutnik. Celjanka je šele drugič nastopala na plezalni tekmi in zmagala. Ta čas najboljši mlajši pionir je Uroš Grilc z enim petim in drugim mestom ter sobotno zmago vodi v skupni razvrstitvi pokala. Med starejšimi pionirkami in kadetinjami pa je po kratki plezalni krizi znova blestela Martina Čufar, lanska zmagovalka pokala. Tudi Gregor Šeliga se v kategoriji starejših pionirjev in kadetov ne pusti zlahka premagati.
Rezultati - cicibanke - 1. U. Šeliga (Šaleški AO),_2. Pavšič (AO Idrija), 3. Š. Šeliga (Šaleški AO), cicibani - 1. Rant, 2. Štremfelj (oba PK Škofja Loka), 3. Javornik (SPO Radovljica), mlajše pionirke - 1. Polutnik (AO Celje), 2. Klemenčič, 3. Štremfelj (obe PK Škofja Loka) in Markelj (AO Žiri), mlajši pionirji - 1. Grilc (SPO Radovljica), 2. Jeran (AO Lj-Matica), 3. Perat (ŠPO Radovljica), starejše pionirke in kadetinje: 1. Čufar (AO Mojstrana), 2. Koler in Tratnik (obe AO Idrija), starejši pionirji in kadeti: 1.Šeliga (Šaleški AO), 2. Novak (AO Žiri) in Čehovin (AO Lj-Matica).
Po skupnem seštevku točk za pokal Slovenije vodijo: Špela Šeliga, Blaž Rant, Katarina Štremfelj, Uroš Grilc, Martina Čufar, Urh Čehovin, Jasna Koler in Gregor Šeliga.
NUŠA ROMIH
Prvi letošnji zmagi Legrandu in Erbesfieldovi
ZURICH - V začetku meseca je bila v Zurichu prva letošnja tekma za svetovni pokal v športnem plezanju. Slovenska reprezentanca, v kateri so bili Simona Škarja, Aljoša Grom, Matej Mejovšek in Tadej Slabe (Miranda Ortar in Vili Guček sta tokrat ostala doma) ni dosegla pričakovanih, rezultatov. Nihče od članov slovenske eki-pe se ni uvrstil v polfinale. pa .tudi Luka in Nejc Zaplotnik se na odprtem prvenstvu nista prebila v nadaljnji krog
tekmovanja.
V Zurichu je med dekleti zmagala Američanka Robyn Erbesfield, pri moških pa Francoz Francois Legrand pred Italijanom Severinom Scasso in Japoncem Hirayamo.
ALPINISTIČNE NOVICE
V Nepalu le 30 odprav
Pred mesecem dni je v Nepal odpotovala AO Železničar Ljubljana: Vanja Furlan, Bojan Počkar in dr. Matjaž Vrtovec. Po nekaj dneh v Katmanduju so se 15. aprila skupaj s sirdarjem, kuharjem in zveznim oficirjem na tovornjaku odpeljali proti vzhodu. Do Gopetarja, izhodišča pristopnega pohoda, so se vozili tri dni, kajti cesta po Teraju je skoraj povsem izrabljena in je marsikje mogoče voziti le korakoma. V Gopetarju jih je čakalo 30 nosačev in zadnjo vas Jampudin so dosegli v štirih dneh. Tod so dosedanje nosače zamenjali z domačini, ki so sposobni nositi vse do baze 5400 m visoko. Doslej zadnje sporočilo je Furlan poslal 21. aprila iz Jampudina, naslednje je verjetno 27. ali 28. aprila iz baze, a še ni prišlo. Pristop sta nameravala izkoristiti za aklimatizacijo na Boktohu (6142 m), prve dni po prihodu v bazo pa za aklimatizacijski vzpon na Talung ali Kabru (7350 m), za vzpon na Vzhodno Kumbakarno (7468 m) po vzhodni steni iste gore, ki še vedno ostaja problem prihodnosti.
V Nepalu je ta čas le 30 odprav, kar je gotovo posledica močno povečanih taks. Vendar kar 10 odprav od teh oblega Everest. Očitno je ime najvišje gore sveta še vedno najmočnejši magnet za denar sponzorjev. Druga zanimivost je, da bo leta 1993 prva odprava na Mača Pučare (Ribji rep), drzno in lepo goro severno od Pokre. Mednarodno ekipo bo vodila Japonka Junkio Tabei. Posebna komisija strokovnjakov je po nekaj letih raziskovanja med okoliškimi Gurungi ugotovila, da domačini gore nimajo za svete in je nikoli niso imeli. Svetost zanjo si je izmislil znani angleški himalajec polkovnik Jimmy Roberts, ki je pred desetletji zaman poskušal vzpon in je z namišljeno svetostjo skušal preprečiti uspeh komu drugemu.
Zima v Nepalu je bila suha in pomlad tudi, kar olajšuje pristope. Druga plat tega je, da so v Katmanduju vsakodnevne redukcije elektrike in vode. Tudi politična klima je vroča, saj na volitvah poražena revolucionarna stranka skuša priti na oblast na revolucionaren način. Zato je ob večerih kdaj pa kdaj policijska ura. Vse to so za alpinistične odprave bolj obrobne težave, glavne so še vedno v gorah. Upamo, da bosta Furlan in Počkar imela tudi srečo in bosta uspela, kajti fizično in psihično sta pripravljena dobro.
TONE ŠKARJA
Nova 7c Metke Lukančič
Metka Lukančič, ena najboljših slovenskih športnih plezalk, je v Kotečniku pri Libojah z rdečo piko preplezala smer Črnobeli blues, ki ima oceno 7c. Za študij smeri je potrebovala le dva dneva med prvomajskimi prazniki, uspel pa ji je tudi vzpon v Srebrni strehi (7b).
V Osapski steni in Pečeh
Janko Oprešnik AO Impol Slovenske Bistrice je aprila z Brankom Verdnikom, članom AO Kozjak iz Maribora, opravil drugo ponovitev smeri »Južnjaška uteha« v Osapski steni. Smer - za štiri kratke raztežaje jo je, trdijo pa, da je ta čas najtežja tehnična v tem delu Slovenije, - sta tudi ta dva ocenila s A3+, V+. Vso smer, ki vodi med Hard Rain in Stebrom jutranje zarje, je potrebno plezati s »hudičevimi krempeljci«, svedrovci so le na varovališčih.
Oprešnik pa je 2. maja v solo vzponu opravil prvo ponovitev smeri Sončna ura v Strelčevi Peči v Logarski dolini. »Izredno dobro delo Frančka Kneza«, jo je komentiral. 350-metrsko smer (IV, A1/IV), ki vodi spodaj po stebru med Simfonijo in Skozi kamin, zgoraj pa po ploščah in prek streh levo od Simfonije, je plezal kar pet ur in pol. Stena pa je bila dokaj mokra in prav zato dokaj nevarna. (Poznavalci razmer trdijo, da je to smer doslej poskušalo ponoviti že nekaj alpinistov, pa so se morali vsi obrniti.)
(F. S.)
Plezali so v Avstriji
Člani AO Kozjak iz Maribora so v zadnjem času opravili več zanimivih vzponov v Avstriji. Tomaž Skrelovnik je s Sašom Kontlerjem prosto ponovil smeri »Jägersteig« v Röthelsteinu; ocena VII+, s Sašom Puhmajerjem pa je ponovil tudi Mini Phillip-Flamm v Brunntalu; VI, A2. Navezi Polegek-Puhmajer in Lorenčič-Strmšek sta ponovili Schinderweg v Brunntalu, Jeler in Podgorelec pa Biovandal v Rote Wand.
(F. S.)
Južne vesine Pihavca
Borut Črnivec, Tomaž Škoberne in Andrej Terčelj so 5. maja smučali z vrha Pihavca (2414 m) naravnost po južnih vesinah na Luknjo, potem pa še naprej v Vrata, dokler je bilo dovolj snega, nekako do višine 1100 m. Maksimalna naklonina vesin je 50. stopinj, povprečna pa 45, za najbolj strmih 200 metrov in 42 stopinj za zgornjih 500 m. Vesine so široke, razmere so imeli idealne, skratka, smuk je bil čudovit. Je pa snega v tem delu Julijcev le še malo. Na Sovatni je bilo že videti kopne pasove. Le tam za Vršičem in še naprej proti zahodu je bilo videti nekaj bolje. Tudi o tem smuku doslej nismo imeli podatkov. kaže, da je bil prvi doslej.
(F. S.)
Na Kališču elektrika iz sončnih celic
V planinskem domu PD Kranj na Kališču so agregat zamenjale sončne celice, ki dajejo dovolj električne energije za razsvetljavo doma. Stroški sicer niso bili majhni (600.000 tolarjev), vendar pa je tudi pridobitev velika, saj so se znebili ropota in smradu ter nevarnosti onesnaženja okolja z nafto. Kranjski planinci so potreben denar nabrali iz različnih virov, delo pa so opravili prostovoljno. Do poletja nameravajo podobno zamenjavo napraviti tudi v svoji planinski postojanki na Ledinah nad Jezerskem.
(J. S.)
Iz serije »Tomo Česen predstavlja«
V sredo, 13. t. m., bo na II. programu TV Slovenija (med 18. in 19. uro v okviru regionalnih programov - Maribor) na sporedu že peta oddaja iz serije »Tomo Česen predstavlja«, ki jo pripravljata Tomo Česen in snemalec Matjaž Fistravec (Studio Alp) za Studio Maribor. V sredini oddaji si bodo gledalci lahko ogledali kako nastaja umetna stena in na njem tekmovalna smer, prav tako pa bodo videli, kako nastanejo smeri v plezališčih.
Živahno na umetni steni
Domžale — Pod vodstvom Silva Kara se domžalski Alpinistični odsek ni izneveril svoji tradiciji prirejanja najboljših plezalnih tekmovanj v Sloveniji. Dobro organizirana in tekoče izpeljana tretja tekma Pokala Slovenije za mlajše kategorije je bila prirejena na umetni steni v domžalski hali komunalnega centra, mladi plezalci pa so se znova zbrali v polnem številu. Prišlo jih je kar 112, da bi se pomerili med seboj in osvojili čimvečje število točk pokala.
Med cicibankami je najvišjo točko dosegla Urška Šeliga in tako prvič premagala svojo sestro dvojčico Spelo, ki ima že kar dve zmagi. Nepremagljivi ciciban Blaž Rant, lanski državni prvak v svoji kategoriji, je znova blestel in odnesel tretji zalogaj tridesetih točk. Pri mlajših pionirkah je tokrat slavila Celjanka Petra Polutnik, pri mlajših pionirjih pa vodilni v skupni razvrstitvi Uroš Grilc. Med starejšimi pionirkami in kadetinjami je znova odlično plezala Martina Čufar, pri fantih pa je klub močni konkurenci zlahka zmagal Gregor Šeliga.
Rezultati - cicibani: 1. U. Šeliga (Šaleški AO). 2. Pavšič (Idrija), 3. Š. Šeliga (Šaleški AO); cicibani: 1. Rant, 2. Štremfelj (Š. Loka), 3. Javornik (Radovljica); ml. pionirke: 1. Polutnik (Celje), 2. Klemenčič, 3. Štremfelj (obe Š. Loka) in Markelj (Žiri); ml. pionirji: 1. Grilc (Rad.), 2. Jeran (Lj-Matica), 3. Perat (Rad.); st. pionirke in kadetinje: 1. Čufar (Mojstrana), 2. Koler in Tratnik (obe Idrija); st. pionirji in kadeti: 1. Šeliga (Šaleški AO), 2. Novak (Žiri) in Čehovin (Lj-Matica). Vrstili red po treh preizkušnjah - cicibanke: 1. Š. Šeliga 75, 2. U. Šeliga 70. 3. Pavšič 33; cicibani: 1. Rant 90, 2. Česen 44,5, 3. Albreht 35,3; ml. pionirke: 1. Štremfelj 63, 2. Klemenčič 46,3, 3. Spehar 40,8; ml. pionirji: I. Grilc 57, 2. Perat 48, 3. Jevšnik 39,8; st. pionirke: 1. Čufar 58,2. Poček 51,6,3. Tratnik 36; st. pionirji: 1. Čehovin 22,1, 2. Velikanje 17,1. 3. Burjak 14.6; kadetinje: 1. Koler 62.5, 2. Jereb 26,5; kadeti: I.Šeliga 80, 2.Šanca 45.6, 3. Perko 35.
N. R. ( ponedeljek, 11.5.1992. Slovenec)
Premiera politlona
Bovec — Vodja športno turistične agencije Scabiosa Marjan Mlekuž je v Bovcu predstavil novo športno zvrst politlón, ki je v celoti bovška zamisel, in bo potekal po dolini Trente, po reki Soči in na Kaninu, končal pa se bo s preplezanjem stene hotela Alp v Bovcu. Izjemno zahtevna disciplina združuje padalstvo, tek, kajakaštvo, prosto plezanje, turno smučanje, gorsko kolesarjenje, trekking, rafting, jamarstvo, ena od disciplin pa je za športnike skrivnost. Mnogim tekmovalcem bo največ težav povzročalo padalstvo, hkrati pa bo politlón izziv za vse sodelujoče, da se preizkusijo tudi v ostalih panogah. V približno devet ur trajajočem tekmovanju morajo športniki premagati 62 km poti z 2000 m višinske razlike. V Sloveniji je vsaj petsto ljudi, ki so sposobni opraviti celotno preizkušnjo politiona, zaradi velikih naporov ji bodo kos le vrhunski športniki. Naš najboljši akrobatski smučar Marko Jemec je dejal, da je politlón na prvi pogled zelo naporen, vendar ne dosega bohinjskega triatlona. »Med tekmovanjem športnik tudi dosti počiva, na primer med vožnjo z gondolo na Kanin in celo med vožnjo s kajakom po reki Soči. Urediti bo treba še prehranjevanje med samim tekmovanjem.« Rojstvo novega športa bo v tujih revijah predstavil znani slovenski alpinist Tomo Česen.
STA (Slovenec, 11/5-92)
S smučmi z Everesta
Hans Kammerlander, 35-letni južnotirolski alpinist svetovnega slovesa, gorski vodnik, smučarski učitelj, se s prijateljem, Švicarjem Norbertom Jossom pod Everestom pripravlja na svojo doslej največjo pustolovščino v gorah - s smučmi se namerava spustiti z vrha največje gore na svetu, 8848 m visokega Mt. Everesta. Alpinista računata, da se bosta na Everest povzpela prve dni junija, nato se bo Kammerlander spustil po Horbeinu, s smučmi bo moral premagati višinsko razliko 3500 m z naklonom 50 stopinj, Joss pa bo krenil navzdol po normalni poti.
Kammerlanderju so pri Atomicu izdelali smuči, precej lažje od običajnih, oskrbel pa se je tudi s posebnimi vezmi in čevlji. Najbolj ga seve skrbe snežne razmere, saj utegne biti površina povsem ledena. Ima pa Kammerlander s podobnimi dejanji že velike izkušnje, saj je smučal že z Nanga Parbata.
HANS KAMMERLANDER
Kammerlanderja, kot še marsikaterega alpinista ne zanimajo več klasične odprave v Himalajo, mikajo ga le še veliki dosežki. Predno je odšel na pot, je ves navdušen izjavil: »V najvišjih gorah je še marsikaj, kar je treba odkriti, marsikako zamisel je mogoče še uresničiti. V Himalaji je problemov še na pretek. Imam polno glavo načrtov, najmanj še za deset let. Pravzaprav se je ekstremni alpinizem šele dobro začel. O tem ne morem veliko govoriti, da ne bi koga še spodbudil, čeprav je kaj malo takih alpinistov, ki gredo naproti novemu, vse težjemu.
Hans Kammerlander ima za seboj že osem osemtisočakov, na večino med njimi se je povzpel s prijateljem Reinholdom Messnerjem, je pa tudi direktor Messnerjeve plezalne šole. Tudi Norbert Joss je znan alpinist, prav tako pa tudi smučarski učitelj, doslej se je povzpel že na šest osemtisočakov.
(J. D.) ( D-Panorama, 11/5-92)