Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 11.06.1970

Delo, Šport: ... Tragedija ČS odprave

Katastrofalen potres, ki je prizadejal Peru, je imel svoj center v bližini gore Huascaran. In prav pod tem mogočnim vrhom, tretjim po višini v Južni Ameriki, se je utaborila češkoslovaška odprava. Pred mesecem dni in pol smo na tem mestu še poročali o njihovem odhodu, včeraj oziroma predvčeraj pa so agencije javile žalostno novico.
Agencija Prensa Latina je objavila sporočilo češkoslovaške ambasade v Limi o smrti 14 alpinistov. Smrt je alpiniste doletela v taboru, ko so se začele valiti velike grmade z vrha Huascarana. Alpinisti so se odpravljali v nižjo bazo. Druga skupina alpinistov iz Japonske, ZRN in Švice, ki je bila na drugem vrhu, je bila očividec tragedije, ko se je velika stena zrušila na tabor češkoslovaških alpinistov. Prisebni japonski fotoreporter je celo posnel to tragedijo na višini 5000 m.
Vodja odprave je bil dr. Arnošt Černik - pisec doslej najbolj pestre knjige o gorah in alpinizmu »Zemepis velehor«. V udarni skupini so bili člani reprezentančne ekipe: Miloš Matras, Ivan Bortel, Jaroslav Krebach, Milan Černy in Milan Nahlovski (udeleženec alpiniade v Sloveniji), dopolnjevali pa so jo člani Lokomotive iz Liberca, ki so ji poverili izvedbo odprave, Zdenek Novotny, Jiri Bolech, Jiri Jech, Ladislav Mejsnar in Vaclav Urban. Zdravnik odprave je bil dr. Svatopulk Ulvr. V ekipi je bil tudi svetovno znani fotograf Vilem Heckel ter Valerian Karoušek.
Prvotni cilj odprave je bil Mt. McKinley (6194 m) na Aljaski, toda pozneje, ko so dobili povabilo perujskega ministrstva, so se preusmerili na Ande. Njihov cilj je bil najvišji vrh Peruja - Huascaran (6768 m), južna stena Huandoy (6160 m) in Alpamayo (6120 m) v skupini Huyahuash. Iz Prage so odpotovali 23. aprila, vrniti pa so se nameravali v prvi polovici avgusta.

Dr. Anton Černik
Dr. Arnošt Černik (44) je diplomiral pravo, toda v zadnjem času se je profesionalno posvetil pisanju alpinističnih knjig. Za seboj ima pestro gorniško dejavnost: bil je v Zahodnih Alpah, Pirenejih, na vseh glavnih vulkanih Evrope, v gorah Korzike, na Taurusu in Araratu. V severni steni najvišjega vrha Turčije Ararata (5165 m) ima tudi najpomembnejši prvenstveni vzpon (»Češko smer«). Njegovo publicistično delo je težje zajeti, ker je več kot obsežno. Njegovo zadnje delo je posvečeno goram Korzike, pred tem pa vulkanom Italije ter goram Olimpa. Med temi tremi knjigami je prišlo na trg tudi njegovo remek delo »Zemepis velehor«, ki ga je napisal v sodelovanju z geologom Sekyro.
Pred tem je napisal tudi nekaj tehničnih del alpinizma. Zelo upoštevani sta predvsem njegovi knjižici »Horolezectvi« in »Technika zajištovani v horolezectvi« (neke vrste plezalni tehniki). Tudi za prihodnje je imel še lepe načrte. Predvsem je hotel napisati knjigo o Jetiju, snežnem človeku, pa seveda Andih, Peruju in še mnogo drugega.

Huascaran
Huascaran (6768 m) oziroma njegov nekoliko nižji severni vrh (6655 m) je v bližnji preteklosti že povzročil težko katastrofo! Leta 1962 so se z njegovega pobočja odkrušile ogromne skalne gmote in v vznožju pripravile pravo razdejanje.
Na Huascaran (Cordillera Blanca) so prvi stopili W. Bernard, P. Borcheres, E. Hein, H. Hoerlin in E. Schneider leta 1932, na njegov severni vrh pa W. Brecht, K. Heckler, S. Rohrer, K. Schmidt in H. Schweitzer.

Viljem Heckel
Viljem Heckei (51) po poklicu fotograf, je med planinci že davno dobil naslov »Fotokamera Evrope št. 1«. Zaradi svojih alpinističnih, predvsem pa fotografskih uspehov je sodeloval že na številnih češkoslovaških odpravah (dvakrat Hindukuš, Ararat, Kavkaz, Pamir … ). Skoraj o vsaki je pripravil knjigo - fotoroman. Zadnja je verjetno njegovo najboljše delo »Koraki pod vsemir« (odprava na Tirič Mir).

Nova smer med Roglico in Dovškim Gamzovcem
Ugodne snežne razmere so v soboto zvabile Janeza Kunstlja in Alojza Novaka v star plezalski problem - grapo med Roglico in Dovškim Gamzovcem. Prvi jo je že leta 1924 hotel preplezati dr. Klement Jug, toda na gredini se je moral umakniti v Dovški Gamzovec.
Kunstelj in Novak sta vzpon opravila v 12 urah. Spodnji del sta ocenila s V/VI, zgornji pa V/V+ . Spodnji del grape so prekinjali strmi ledeni skoki, značilni za zgornji del pa so navzdol obrnjeni prijemi in padajoče kamenje. Smer sta poimenovala po pokojnem dr. Klementu Jugu.

Nova smer v Škarjah
Gselman, Koren (Kozjak) in Zafošnik (Sl. Bistrica) so v soboto preplezali novo smer v Škarjah. Smer poteka po stebru, desno od smeri Modec - Režek, s katere se malo pod vrhom tudi združi. Plezali so 8 ur, ocenili pa so jo IV+ A1.

Tudi v Travniku
Prejšnji mesec (12. maja) sta Zvone Andrejčič in Bine Mlač opravila nov vzpon v ostenju Travnika. Plezala sta desno »direktno na Tschadov steber« (200 m, 8 ur, V) in izstopila na veliko gredino.

Vzpon po Pallaviciniju
V nedeljo je Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju (3798 m) preplezalo kar devet slovenskih alpinistov (Blažina, Rajer, Jeremen, Šlamberger, Simonič, Rupar, Šteblaj, Komac in Krivic). Razmere v žlebu so bile skoraj idealne, manj pa v bivaku, kjer so prespali, namesto osmih, za kolikor je grajen, se je v njem tlačilo petnajst plezalcev.

Južna stena Punta Fiames
V soboto sta zakonca Mihelič ponovila izredno lepo smer (IV) v južni steni Punta Fiames (levi zob v masivu Pomagagon) nad Cortino d'Ampezzo.

V Kamniških Alpah
V Planjavi so Bešlin, Sonja Hutter in Košir, Naca Vidmar ponovili »Centralno smer«. Štritof in Zorman pa sta ponovila »Rumeno zajedo« v Koglu.

Zavarovanje po starem
Sklad za pomoč pri reševanju v tujih gorah (PZS) obvešča vse alpiniste, da lahko tako kot lani tudi letos vplačajo po 50 (študenti) in 100 din (drugi), s čemer jim bo sklad pomagal pri plačilu morebitnih stroškov reševanja v tujih gorah.

 11.06.1970


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, za G-L priredil: Genadij Štupar

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.