Delo, Šport: ... Nova smer v Koglu
Gladek in Šušteršič sta v južno steno Kogla vstopila v petek 25. maja opoldne in prvega dne prišla do gredine (3 ure). Pričela sta pet metrov levo od začetka Zupanove smeri po izraziti poševni zajedi. Pod majhnimi strehami sta prečila desno in nadaljevala po zajedi do strehe ter izstopila (na gredino) po Zupanovi smeri. Spodnji del nove smeri, ki poteka med Kamniško in Zupanovo smerjo, sta ocenila s V+/V, vendarle menita, da je težja od Zupanove smeri.
POD STREHO – Plezalec v Kramarjevi smeri (Kogel). Foto: Miro Šušteršič
Zgornji del Kramarjeve smeri pa sta preplezala šele naslednji dan. Vstopila sta po Virensovi smeri in z gredine pričela v vpadnici velike strehe. Po smeri Srakar - Češnovar en raztežaj, nato pa po razčlenjenem svetu do velike strehe. Smer vodi čez prvo in desno na polico ter po poči na rob.
V zgornjem delu smeri so težave V in V+ z več mesti VI, streho (5 m) pa sta ocenila z A2. Zgornji del je težji od Kamniške smeri, ponavljalcem pa priporočata poleg »kroparjev« še U profile, pa tudi nekaj bongov in zagozd.
V smeri je ostalo okoli 20 klinov, odlikuje pa jo velika zračnost.
Podrobnosti o prvi ponovitvi
Pred tednom dni smo poročali o 1. ponovitvi Orlovske smeri (V, A1) v Golarjevi peči (Tone Golnar in Ivo Veberič) in ker je med tem izšel tudi članek Frančka Kneza v Planinskem vestniku, je prav, da dodamo še nekaj podrobnosti. Celjana sta bila dvakrat v steni. Prvič so ju ustavile strehe, ki so bile na videz neprehodne. Drugič (4. aprila lani) pa sta prišla srečno prek. Sodeč po opisu in najdeni lestvici sta morala uporabiti kar precej tehnike (celo sveder) in v steni sta pustila okoli 30 klinov.
Ponavljalca pa nista prišla z Duha, temveč sta se vzpela naravnost po grapi (eno mesto V), kar ju je zamudilo kar za tri ure, tako da sta lahko vstopila šele ob 9. uri. In ko sta do 17. ure priplezala do gredine, sta si hitro uredila bivak, saj nista vedela, če je višje še kako primerno mesto. Izstopila sta naslednji dan okoli 16. ure. V steni sta pustila okoli 15 klinov in sicer na ključnih mestih, za oceno pa menita, da je prenizka.
Spet prosta ponovitev
Tržičana Željko Perko in Iztok Tomazin sta v nedeljo spet opravila 1. prosto ponovitev. Tokrat sta »brez tehnike« zmogla Akademsko smer v Vežici in to v vsega štirih urah. Najtežje mesto po njuni oceni je deset metrska prečnica (nekdanja A1-2), ki sta jo ocenila s VI+. Drugo je precej lažje, od IV do V+, eno mesto VI-.
Obnovljen Herletov veleslalom
Čeprav je bil »Herletov smuk« kmalu po vojni eno naših največjih ter najkvalitetnejših smučarskih tekmovanj (na njem je svojo prvo mednarodno zmago dosegel Toni Sailer,) se danes tega tekmovanja spomnijo le še redki.
Savinjčani pa so po 15 letih v nedeljo 3. t. m. spet priredili veleslalom, ki so ga posvetili domačinu in odličnemu alpinistu ter smučarju Francelnu Herletu. Tekmovalo je res le 25 članov različnih društev, toda led je prebit. Najbolje pa se je odrezala ekipa ŠD Nova Štifta pred ŠD Solčavo, GRS Celje, celjskimi alpinisti in PD Ljubno.
Za konec alpinističnih šol
Akademski alpinistični odsek je že napovedal konec alpinistične šole. Izpiti bodo 14. t. m. ob 15. uri na Turncu, sklepna tura (vabljeni tudi starejši člani) pa bo od 15. do 17. t. m.
In ker se na zaključek pripravljajo tudi drugi AO, povejmo, da bo postojanka na Kamniškem sedlu od 15. t. m., na Korskem pa od 22. t. m. dalje redno oskrbovana. Češka koča pa je oskrbovana ob sobotah in nedeljah, potem pa bo stalno.
Ledeniški tečaj
Letošnji ledeniški tečaj bo od 30. t. m. do 2. julija, pripravljata pa ga Bešlin in Mlač. PZS sprejema tudi že prijave, pogoj je, da je prijavljenec vsaj starejši pripravnik (staž nad eno leto) in da predloži seznam tur, ki jih je opravil v času od 29. novembra do 1. maja.
Vzponi tudi v Julijskih Alpah
Filip Bence (Tržič) in Mirko Pogačnik (Radovljica) sta že 26. maja preplezala smer Jeglič - Kunaver v Debeli peči. Bila je skoraj povsem kopna stena. (Bence za tretji reztežaj predlaga oceno VI, ker je zaradi krušljivosti težko zabijati). V soboto 2. t. m. sta Milan Vošank (Ravne) in Davorin Žagar (Akademski AO) ponovila Ancljev steber v Stenarju. Stena je bila že povsem kopna, le kamenja je bilo še veliko in malo pod vrhom ju je ujela huda nevihta. Videla sta, da je tudi severna stena Triglava že primerna za vzpone. Košir in Kovač, oba člana Akademskega AO sta v soboto 2. t. m. ponovila Direktno smer v Šitah, Postojnčana Biščak in Fabjan pa smer Belač - Zupan, prav tako v Šitah. Raz Jalovca pa sta preplezala njuna tovariša iz odseka Ilašič in Škamperle. Hudičev steber v Prisojniku pa Zagrebčana Butkovič in Vranjičan.
Ponovil vse smeri v Rzeniku
V soboto 2. t. m. je Janez Benkovič z Violeto Potočar (oba AO Kamnik) ponovil smer Modec - Režek v Rzeniku, dan za tem pa sta preplezala še Jakovo smer in nadaljevala po stebru, ki sta ga lani prva preplezala
D. Kregar in Podbevšek (oboje je 3. ponovitev in 1. mešana). Tako je Benkovič najboljši poznavalec te krušljive stene, saj je edini ponovil že vse smeri.
Izpiti za alpinistične inštruktorje
Za spomladanske izpite se je prijavilo kar 44 kandidatov za alpinistične inštruktorje. Prvih 15 bo imelo teoretični zagovor že jutri ob 15.30 v prostorih PZS, drugi pa 19. in 26. t. m. ob istem času. Izpit obsega znanje, ki ga mora obvladati vsak udeleženec AŠ, razen tega pa bodo morali odgovarjati še na vprašanja iz organizacije in vodenja. Praktični del izpita pa bo v soboto 16. in 23. t. m. s pričetkom ob 8. uri na Turncu (potrebna je popolna plezalna oprema). Vsi kandidati so po pošti (s povzetjem, cena 70 din) že prejeli nekatere vzgojne edicije, druge pa lahko - kot vsak drug - nabavijo v ekonomatu PZS.
Pallavicinijev žleb
Ledenik Pasterza je v glavnem še pod snegom. Zaradi visoke temperature pa razmere v Pallavicinijevem žlebu niso najboljše, led je gnil, pa tudi plazi, zato je potrebno v smeri vstopati zelo zgodaj. To so povedali hrvaški alpinisti (plezala sta dva iz Splita in pet Zagrebčanov), ki so to smer plezali v začetku meseca.
Napovedi za gorski svet
Ljubljanski radio je pred desetimi dnevi zjutraj in zvečer pri poročilih o vremenu pričel objavljati tudi napovedi za gorski svet, ki so za planince in alpiniste izredno pomembne. Napoved vsebuje v kateri višini se bo zadrževal zrak s temperaturo nič stopinj Celzija, kakšna bo temperatura na višini 1500 m, na kakšni višini bo baza (spodnji sloj) oblakov in kakšne vetrove pričakujejo.
Priljubljena stena
Južna stena Kogla (2094 m) ima vsako leto več smeri in variant. Čeprav celo v osrednjem delu njena višina praktično ne preseže 250 m, nekatere smeri pa so celo precej, precej krajše, je prav ta stena (predvsem v spomladanskem in jesenskem času) eno naših najboljših preskuševališč za plezalce. Skala je kompaktna in dovolj razčlenjena, sneg pa celo pozimi ostane le kratek čas. (Na fotografiji je viden le zgornji del stene - nad gredino.) S številko 1 je označena Kramarjeva smer (VI, A2/V, 10 ur), ki sta jo 25. in 26. maja letos preplezala Milan Gladek (AO Kamnik) in Miro Šušteršič (AO Mengeš). 2 je Kamniška smer (1962), 3. Srakar - Češnovar (1955) in 4. Zupanova smer (1950).
Knjiga o Everestu v 22 dneh
Mariborska založba Obzorja je izdala delo Marijana Krišlja - 112 strani
LJUBLJANA - V pozdrav jugoslovanski odpravi na Mount Everest je mariborska založba Obzorja izdala in že tudi predstavila knjigo »YU3DRL-9N1YU MOUNT EVEREST SAGARMATA«. Knjigo je napisal Marijan Krišelj po poročilih, ki so jih posredovali radioamaterji, pomagal pa si je tudi z drugim razpoložljivim gradivom. To je - ne samo za naše razmere - lep dose-žek, saj je knjiga nastala v 22 dneh ob skrajnih naporih avtorja in radioamaterjev, grafikov in založbe.
Knjiga, ki je izšla v zbirki Domače in tuje gore, je tradicionalne oblike, ima 112 strani, več črno belih fotografij in eno barvno, na barvnem ovitku pa je upodobljen del baznega taborišča. Knjiga, ki je le uvod v podobne edicije, ki jih založbe že pripravljajo, bo prav gotovo pritegnila vsakogar.
F.S.
Alpamayo 79
Kranjska alpinistična odprava je z zamudo dobila svojo prtljago - Bazni tabor na 4300 m
LJUBLJANA - Enajst dni je potrebovalo pismo Matjaža Dolenca, ki se nam je oglasil iz Peruja, da bi sporočil, kako je s kranjsko odpravo »Alpamayo 79«.
13. maja so odpotovali iz domovine, prtljago pa so dobili šele v torek 23. maja. Vsa organizacija je bila dobra, zatikalo pa se je pri birokraciji, še najbolj pa pri družbi Le Bint, ki je prevzela prevoz. »Če nas ne bi že v Limi čakal glavni nosač Alberto Collupe in če ne bi bilo naših rojakov,« piše Dolenc, »bi verjetno še sedaj izpolnjevali formularje in čakali pred carinskim skladiščem.«
Takoj po prejemu prtljage so nakupili hrano in pripravili tovore za prenos na oslih, 26. maja pa so krenili v Huaras. Tu se jim je priključil Ljubljančan Milan Rebula, ki se že nekaj časa »potepa« po Peruju in že naslednji dan so bili vsi v Cashapampi, kjer so najeli osle. Na pot v notranjost pa so krenili v nedeljo in prišli do jezera Jatunqucha na višini okoli 3950 m. Toda že naslednjega dne so doživeli štrajk vodnikov oslov. Hodili so le dve uri, do začetka doline Arwei gocha. Tu so jih hoteli prepričati, naj bi postavili bazo. Toda kraj je preveč obljuden, skozi hodijo »trekkerji« in že prvi večer so jim ukradli skoraj vso zalogo olja ter kisa.
Še dobro, da se jim je priključil Rebula, ki je s svojim znanjem španščine le pomagal pregovoriti gonjače, da jim bodo za doplačilo odnesli vso prtljago na višino 4300 m. »In potem« je še zapisal Dolenc, »se bomo čim prej zapodili v strme hribe tam naokoli.«
In kogar zanima še naslov - Agencia de viajes, San Martin 751, Miraflores, LIMA.
FRANCI SAVENC
Neugnani Nicholas Jaeger
Izredna plezalna sezona lani - Vzponi v Cordilleri Blanci najtežji dosežki
PARIZ - Francoski plezalec Nicholas Jaeger je imel lani res impresivno plezalno sezono. Sam je opravil četrti pristop na Taulliraju (5830 m), in sicer po novi smeri v južni steni oziroma JV grebenu. Vzpon mu je vzel le osem ur, čeprav je stena visoka prek 800 m, ocenil pa jo je (po Mountain) ED sup, torej skrajno težko.
Jaeger, 32 letni doktor medicine, specializiran na višinsko medicino, je nato s profesionalnim fotografom Richardom Listom odšel študirat domače prebivalstvo. Jeseni pa je z mešano francosko - nemško odpravo »skočil« še na Everest.
Njegovi vzponi v Cordilleri Blanci predstavljajo enega najvzdržljivejših in najtežjih dosežkov solističnega plezanja, kar jih je kdaj bilo. Abasraju je ostal do njegovega prihoda nepreplezan, kljub številnim poskusom plezalcev (v navezah!), nadaljevati s prečenjem naprej prek Nevado Santa Cruz pa je bilo sploh izredno smelo.
JURE ULČAR