Delo, Šport: ... Bloudkov nagrajenec Pavle Šegula

Ob obsežnem in izjemno koristnem delu, ki ga je Pavle Šegula opravil na področju varnosti v gorah, plazov, slovarja itd., s katerim je bila zanj utemeljena Bloudkova nagrada, se nikakor ne sme pozabiti njegovega izjemnega prispevka na področju slovenskih himalajskih odprav.
Želja, da bi prišli v Himalajo, je bila pri alpinistih sicer vedno velika, a ni bilo organizatorjev. Grozilo je, da bo končno prva himalajska odprava (Trisul 1960) obenem tudi zadnja, zato je Planinska zveza Slovenije leta 1963 ustanovila samostojno komisijo za odprave v tuja gorstva in za njenega načelnika postavila Pavleta Šegulo. Ta je z njemu lastno energijo, delavnostjo in sistematičnostjo izbral sodelavce in na prvi seji so si začrtali okvir takole: »KOTG ni isto kot svoj čas Himalajski odbor. Njena naloga je, da spodbuja, organizira in pomaga pripravljati pomembnejše akcije naših alpinistov v tujini in obiske tujih gornikov pri nas. Komisija ne bo posegala v zasebne podvige članov PZS in posameznih PD. Želeti pa je, da bi vodila račun o vseh pomembnejših podvigih, zlasti takih, ki imajo značaj ekspedicij. Naloge komisije postanejo s tem splošnejše ali bolj realne, vendar je potrebno, da se del članov posveti predvsem vsestranskim pripravam, zbiranju materiala, opreme in načrtovanju možnih ekspedicij v daljna visoka gorstva. Voditi je treba tudi skrb o zdravstveno znanstveni problematiki.«
Pozneje nekoč je zapisal: številne seje niso bile edino delo, saj »smo že kmalu postali prava 'potovalna agencija', katere glavnina ni nikoli gledala na uro.«
Komisija je pod njegovim vodstvom sistematično organizirala odprave v Kavkaz, Pamir, Svalbard, Aljasko, Ande in Himalajo, kjer je leta 1975 slovenska (takrat uradno jugoslovanska) 5. himalajska odprava z vzponom čez južno steno Makaluja dosegla svetovni vrh. Po tem letu se je Pavle Šegula poslovil od komisije in si za delo izbral GRS, a njegov zgled in postavljena organizacija sta še dolgo omogočala slovensko prisotnost v Himalaji, ki je privedla do nekaterih največjih dosežkov v zgodovini svetovnega alpinizma.
Toliko se mi je zdelo potrebno pripisati k čestitki Bloudkovemu nagrajencu Pavletu Šeguli.

TONE ŠKARJA

Velik preobrat na zadnji tekmi SP - zmaga v ZDA
Američanka Robyn Erbesfield je na zadnji tekmi svetovnega plezalnega pokala z zmago dobila naslov - Martina Čufar skupno na odličnem 7. mestu
AIX LES BAINS - Razplet ženskega dela letošnjega svetovnega pokala je bil v soboto, 9. t.m. zelo razburljiv. Francozinja Laurence Guyon je imela pred Erbesfieldovo 35 točk prednosti in skoraj vsi so bili prepričani tudi v njeno končno zmago. Toda …
Za slovensko reprezentanco je Aix les Bains pomenil najslabši nastop doslej. Pri fantih se nobeden ni uvrstil v polfinale. Pri ženskah sta obe naši najboljši Čufarjeva in Lukančičeva nastopili nekoliko bolni in polfinale ujeli še za las. Za vstop v finale je bilo tokrat smer potrebno splezati do konca, kar pa našima dvema ni uspelo. Metka Lukančič je kljub temu dosegla letošnji njen najboljši rezultat in na koncu osvojila 11. mesto.
Martine Čufar žal tokrat nismo videli plezati tako kot je bilo pri njen videti čez vse leto. Aix les Bains in 15. mesto je pomenil zanjo najslabši rezultat letos. Toda to seveda ne pomeni, da ne bi mogli njeno letošnjo sezono oceniti kot odlično. Nasprotno. V skupni uvrstitvi svetovnega pokala je Čufarjeva na odličnem 7. mestu. Še ne 19-letna plezalka iz Mojstrane je od lanskega leta napredovala še za 3 mesta. Metka Lukančič je v skupnem seštevku končala na 15. mestu med skupno 54. plezalkami. Pogled na trenutno svetovno računalniško lestvico pa je še bolj razveseljiv. Martina Čufar čvrsto drži 7. mesto, Lukančičeva pa je skočila na 11. mesto.
Sicer pa je bil ženski finale na zadnji tekmi zelo razburljiv. Američanka (ki sicer živi v Franciji) Erbesfieldova je nastopila kot druga in z izrednim plezanjem smer splezala do vrha. Takoj za njo je nastopila domačinka Laurence Guyon. Že prvo polovico smeri je plezala zelo nenatančno, porabila preveč moči in končala precej pred vrhom. Za njo so bile na startu še tri plezalke. Da bi Guyonova obdržala skupno zmago, bi jo lahko prehitela samo še ena, vendar so bile tako Guillet, Sansoz in Sarkany boljše od nje. Laurence Guyon se je morala zadovoljiti samo s 5. mestom na tekmi in tudi s skupno zmago ni bilo nič. Ko to poročamo, finale moških še ni končan.
Rezultati, ženske: 1. R. Erbesfield (ZDA), 2. M. Sarkany (Bel), 3. L. Sansoz, 4. M. Guillet, 5. L. Guyon, 6. N. Richer (vse Fra),... 11. M. Lukančič, 15. M. Čufar, 32. M. Šuštar (vse Slo);
svetovni pokal skupno: 1. R. Erbesfield (ZDA) 345 točk, 2. L. Guyon, 331, 3. L. Sansoz 250, 4. N. Richer (vse Fra) 204,5. M. Sarkany (Bel) 186,... 7. M. Čufar 164, 15. M. Lukančič 81,32. M. Šuštar (vse Slo) 20.

TOMO ČESEN

Stanko Židan je ponovil Kalanovo smer
Stanko Židan (AO Lj-Matica) je prvi decembrski vikend v Mišji Peči preplezal smer Lahko noč, Irena (8b oz. X). Vzpon mu je uspel drugi dan. Komplete je sproti vpenjal v svedrovce, kar pomeni da je smer preplezal z rdečo piko. Pri nas, pa tudi v svetuje razširjena navada, da si plezalec pri študiranju smeri namesti komplete v svedrovce, tako da med vzponom vpenja samo vrv in si tako smer malenkostno olajša. Tako opravljen vzpon ponavadi štejemo za vzpon z rdečo piko, čeprav bi po natančni definiciji vzpona z rdečo piko (gl. Česnov vodnik Plezališča Slovenije) plezalec moral med vzponom vpenjati tudi komplete.

DOBRA FORMA - Stanko Židan v steni. (Foto: Andrej Kokalj)

Židan je opravil tretji vzpon v tej smeri. Prvi vzpon je opravil Igor Kalan, drugega pa Vili Guček.
Isti vikend je Židan preplezal še smeri Hugo (7c oz. IX) in Manana (7c). Njegov glavni cilj v Mišji Peči pa je trenutno Sreča vrtnice. To smer je lani opremil in preplezal do polovice stene (8a). Sedaj pa je opremil še zgornji del. Po njegovem mnenju zna biti celotna povezava zgornjega in spodnjega dela težja od desete stopnje.

(M. P.)

Prvenstvene smeri in solo ponovitve v Ospu
Grega Lačen (AO Črna) je v petek 24. 11. sam preplezal Peščene katakombe (A3) v Ospu. Celo smer se je varoval in jo preplezal v 4 urah in pol. Prvi raztežaj je praktično opremljen, saj je moral v njem zabiti le dva klina. Višje pa je smer še precej neopremljena. Lačen je najverjetneje opravil prvo solo ponovitev.
Tomaž Humar (AO Kamnik) je letos jeseni, kot sam pravi za trening, preplezal dve novi smeri v levem delu Osapske stene. Z Damjanom Kočarjem (AO Kamnik) sta levo od smeri Buhtelj preplezal smer Sum. Dolga je tri raztežaje (A2, A3+, A3) in visoka 70 metrov.
Z Vanjo Furlanom (AO Železničar) je v levem delu Osapske stene preplezal še novo smer Abla dabla, ki je visoka 90 metrov. Trije raztežaji so ocenjeni A3+/A4-, A3-, A3. Najzahtevnejši je prvi, v katerem plezalec enostavno ne sme pasti. Smer vstopi med Nemim krikom in Peščenimi katakombami. Prva dva raztežaja potekata levo od Katakomb, le stojišča so skupna z njimi. Zadnji raztežaj sta potegnila desno od Katakomb.

(M. P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Nagrade za naše filme
Planinska zveza za ljudski šport pri UISP v Trstu je organizirala 2. filmski natečaj za nagrado Julijskih Alp 95. Namenjen je bil filmom iz Furlanije-Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. Žirijo so sestavljali režiser Michele Radici, novinar Piero Spirito in alpinistka Ines Božič.
Prvo nagrado je prejela režiserka Vesna Arhar Štih za film Živeti je smrtno nevarno. Film govori o življenju alpinista Urbana Goloba, ki je v mladosti z veliko željo po življenju premagal raka. Nagrada za najboljši scenarij je bila prav tako podeljena slovenskemu filmu Jaz nisem Kekec avtorice Hane Kastelic.

(M. P.)

Najhitrejše prečenje Grenlandije
Grenlandijo je od vzhoda do zahoda prva prečila odprava Norvežana Fritdjorfa Nansena leta 1888. V današnjih časih vsako poletje nekaj ekspedicij opravi ta dolg pohod po večnem ledu. Odprava 8 Norvežanov pod vodstvom Sjura Modreja je letos uspela prečiti otok v 11 dneh in 13 urah. S tem so popravili prejšnji rekord (13 dni), ki ga je postavil njihov rojak, eden najboljših smučarskih tekačev na svetu, Vegard Ullvang.

(M. P.)

Prečenje Alp
Francoski gorski vodnik Jean-Cristophe Lafaille je letos aprila v šestnajstih dneh na smučeh opravil 180 km dolgo prečenje Alp od Eigerja do Grandes Jorasses in vmes preplezal 10 dolgih lednih smeri. Med njimi so bile tudi Lauperjeva smer v SV steni Eigerja, Schmidtova v S steni Matterhorna (to je bila tudi edina stena, ki je ni preplezal sam; sredi steni se je pridružil dvema francoskima navezama, ki sta bili istočasno v steni) in Mrtvaški prt v S steni Gr. Jorasses. Slednjo je preplezal v dveh urah, po njej tudi sestopil in se vrnil pod steno ob desetih dopoldne, ko se je točno po napovedi tudi pokvarilo vreme.
Laffilleja poznajo tudi naši alpinisti, saj so mu pred nekaj leti prišli nasproti po ledeniku pod južno steno Anapurne, iz katere se je po smrti soplezalca vrnil sam in z zlomljeno roko.

(M. P.)

Mladina in gore
V soboto, 18.11. je bilo v Komnu 7. državno tekmovanje Mladina in gore. Organizirali so ga Mladinska komisija PZS z OŠ Komen, lanskimi zmagovalci, in PD Sežana. Tema tekmovanja, ki se ga je udeležilo 64 ekip z osnovnih šol iz vse Slovenije, je bila kras. Dopoldan so vse ekipe pisale teste s temama kras in splošne gorniške vsebine. Pred finalnim delom, v katerem je tekmovalo 8 najboljših ekip, pa je bil še pogovor s Francijem Petkom, tudi navdušenim gornikom. Vrstni red ekip: 1. OŠ Trzin-PD Onger II, 2. OŠ Franceta Bevka II, 3. Planinska skupina Dob-PD Domžale II.

(K. K.)

Vzponi bistriških alpinistov
V preteklih mesecih so člani AO Impol-Slovenska Bistrica opravili številne vzpone. Janko Oprešnik je soliral številne smeri: Direktno VI -v Štajerski Rinki, v Ojstrici Desno V+ in Herletovo VI, v Šitah JLA VII - in Blagoslov VII, po Helbi VII v Triglavu je kar sestopil. V zapuščenem kamnolomu v Zrečah je v istem stilu splezal še 15 prvenstvenih smeri, ki so visoke 40-100 m. Smeri je ocenil z A2 do A4+ in za njih pravi, da so resne in zelo krušljive. Dve izmed njih sta kombinaciji prostega in tehničnega plezanja A3+/VII+ in A2/VI-VII. Preplezal je tudi številne smeri po plezališčih.
Večina drugih alpinistov je plezala v sosednji Avstriji. V Rotewandu so Dani Tič, Viki Matičič, Mira Zorič, Tomi Aurednik, Marjeta Leva in Primož Pišek ponovili Schone Manner VI - 300 m, slednja sta ponovila še Feuerfogel VI - 200 m, Zoričeva in Aurednik pa Erdgeisterweg VI - 300 m. V Kugelsteinu sta Mira Zorič in Marjeta Leva splezali Maulmuhrweg VI -150 m, Marjan Frešer in Dani Tič pa Darmstrase V+A1/A2 - 150 m. V Rotelstainu je plezala ponovno Mira Zorič, tokrat s Primožem Piskom, smeri Michelangelo VI - 300 m ter Jagersteig V+Al - 300 m.
V Ospu je Tomi Aurednik z Andrejem Markovičem (AO Novo mesto) splezal Sarkofak A2 80 m, Primož Pišek z Domnom Odrom Staro V+A1 150 m, nato je Pišek z Markovičem splezal še Nostrakolpa VII+ 100 m ter prvenstveno smer Plezalec v Džungli V+A1/VII, 150 m.

RUDI LONČARIČ

Voščilnica Everest 96
PZS, Dia studio Klemenc in Gorenjski tisk so skupaj izdali lepo božično in novoletno voščilnico s sliko tibetanske strani Mount Everesta. Namenjena je pokroviteljem in darovalcem sredstev za načrt Dava Karničarja, da se prvi smuča z vrha najvišje gore sveta.
Odprava bo pomladi 1996, nekaj preostalih voščilnic je še na voljo.