Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 12.03.1990

Delo, Šport: ... Za gorski svet, za zdravje ljudi

Dr. Tone Strojin, kandidat za predsednika Planinske zveze Slovenije, predstavlja program

LJUBLJANA — Nedavno smo v Delu v ponedeljkovem pogovoru med drugim predstavili program Planinske zveze Slovenije, kakor si ga zamišlja predsedniški kandidat Franci Ekar. Sedaj se je oglasil še dr. Tone Strojin, tudi predsedniški kandidat, in razgrnil svoj program.

Danes ni v vprašanju samo kriza v planinski organizaciji (menjava generacij, kader, denar), pač pa v prenesenem smislu »izgubljamo« tudi planinski teren zaradi nesmotrne policentrične gradnje turističnih centrov, prevelike gostote gozdnih cest, grožnje s tisočmetrskim obmejnim pasom, z ogrožanjem vodozbirnih območij, s fizično preobrazbo gorskega sveta, itd ...
Dejavnost planinske organizacije mora biti zato spoznana kot dejavnost posebnega družbenega pomena. Planinska organizacija v družbenem interesu skrbi za ohranjanje gorskega prostra in zaščito tistih vrednot okolja, ki so pomembna za zdravje ljudi in počitek v miru in svežem zraku, zaradi vzgoje človeka za naravo in čuvanje naravnih virov, zaradi športa v domačih in tujih gorah. Tak družbeni pomen planinstva in za varstvo gorskega sveta je mogoče določiti le z zakonom, ne z okrožnico.

Sicer pa:
1. PZS mora v prihodnje imeti usmerjevalno in povezovalno vlogo, v organizacijski dejavnosti in preventivno pri varstvu gorskega prostora. Osnovna dejavnost je na planinskih društvih. PZS mora biti koordinator akcij republiškega pomena.
2. Izdelati je treba slovenski planinski nacionalni program, v katerem je treba opredeliti smotre, usmeritve, temeljne akcije, nosilce in terminski plan. Posebej je treba izbrati prioritetni program.
3. Glede na novo zakonodajo je treba proučiti možnosti podjetništva na planinskem področju.
Pogledati je treba status Planinske založbe v luči nove zakonodaje, kooperative s Planinskim vestnikom, utrditve založniških pravic itd.
4. Odpravarstvo, trekingi in gorsko vodništvo zahtevajo nove, pol-profesionalne prostopke (marketing, pool, klub odpravarjev in trekingarjev, vodniško ponudbo povezave s slovensko in tujo športno industrijo, sponzorstvo, itd).
Odpravarstvo samo zaradi uspehov in načrtov zasluži poseben status v planinski organizaciji in družbi.
5. Počastitev 100-letnice SPD naj bo sinteza (povzetek) tega, kar je slovensko planinstvo in alpinistika dala slovenskemu narodu, športu, kulturi, vzgoji in k identiteti Slovenca.
Čim več akcij ob proslavi 100 let SPD naj bo ob financiranju in izvedbi slovenskih založb, galerij, muzejev, kulturnih ustanov in podjetij in iz reprezentančnega sklada republike.
Vse akcije ob 100-letnici SPD naj bodo tudi kolesnice za delo slovenske planinske organizacije v naslednjem XXI. stoletju.
6. Planinska organizacija potrebuje za ohranitev gorskega sveta v skupnem družbenem interesu učinkovita pooblastila, določena z zakonom.
7. Vzgojno izobraževalni center za mladino in planince mora biti realiziran.
Planinska vzgojno izobraževalna dejavnost se mora dopolniti tudi za izobraževanje odraslih in za vzgojo odborniških kadrov, specializiranih za varstvo narave, kulturo in propagando itd.
8. V večjih krajih je treba organizirati klube za razne interesne planinske dejavnosti, okrogle mize na različne planinske teme, itd ...
9. Urediti arhiv PZS in ažurirati dokumentacijsko-informativno službo.
10. Urediti stike s svetom (UIAA, povezovanje komisij, reklamiranje slovenskih gora). Prek Izseljenske Matice dobiti stike z zamejskimi Slovenci.
11 Doseči več sodelovanja s Fakulteto za telesno kulturo na področju strokovnega izpopolnjevanja in znanosti (skupni projekti, sodelovanje na tečajih, raziskavah, knjižničarstvom, založbi edicij, itd.).
12. Biti bolj mednarodno udeležen na raznih področjih (revijah, varstvu okolja, izmenjavi informacij, treking programov, raznih katalogov, itd.).
13. V planinskem gospodarstvu težiti za kakovostnejšo postrežbo, večjo higieno bivalnega standarda in neposredne okolice koč, iti v posodabljanje koč, ne pa v novogradnje, razen v utemeljenih izjemah.
14. Vzdrževati obstoječe planinske poti, ne pa jih množiti. Določiti in zavarovati rezervate brez poti skupaj z naravovarstvenih. Delati na izpopolnjevanju katastra planinskih poti.

dr. Tone Strojin

 

Festival bo v Novi Gorici
Mednarodni festival športnih in turističnih filmov, ki ga vsaki dve leti pripravi INTERFILM FESTIVAL iz Ljubljane, bo tokrat med 24. in 28. septembrom in sicer prvič v Novi Gorici. Ob - tokrat že 13. festivalu - bo
tudi več stranskih prireditev. Za nas sta pomembni predvsem dve: natečaj za najboljšo gorniško literaturo in reportažo ter alpinistični večer, ko bo filmski program predvsem alpinistično obarvan. (Pripravljamo retrospektivo dveh tujih režiserjev, ki jima je te vrste žanr še posebno drag, so zapisali v informaciji.)

 


Cilja Toma Česna letos sta dve veliki himalajski steni
Kranjski alpinist odhaja v Himalajo, kjer namerava sam preplezati južno steno Lotseja (8516 m) in zahodno steno Anapurne I (8091 m)

LJUBLJANA — Po velikem uspehu, ko mu je lanskega aprila v alpskem stilu uspelo splezati severno steno Jannuja, ima Tomo Česen v Himalaji letos dva velika cilja. To sta legendarna južna stena Lotseja in zahodna stena Anapurne I. Ponovno na isti — njegov — način: sam in v alpskem stilu. Z njim bosta 27. t. m. odpotovala še zdravnik Janko Kokalj in snemalec Tomaž Ravnihar.

Prvi cilj Toma Česna je južna stena 8516 metrov visokega Lotseja, sicer četrtega najvišjega vrha na svetu. Po prihodu v Nepal si bo najprej ogledal razmere v njej in če bodo le-te ugodne, bo najprej začel prav z Lotsejem. Ali bo ob morebitnem uspehu takoj nadaljeval še z zahodno steno Anapurne 1, je seveda precej odvisno do tega, koliko fizičnih in psihičnih moči ter časa mu bo pobral Lotse. Česen ima mnogo preveč izkušenj, da bi si dovolil oditi v steno Anapurne preslabo pripravljen. V tem primeru bo zahodna stena Anapurne I prišla na vrsto v pomonsunskem času. torej jeseni.

Danes si oglejmo najprej prvi Česnov cilj. Verjetno je v tem času južna stena Lotseja eden izmed največjih, vsekakor pa najbolj znan alpinistični problem v Himalaji. Prvi so prišli na vrh švicarski alpinisti, in sicer sta leta 1956 kot prva človeka na tem vrhu stala Ernst Reiss in Fritz Luchsinger. Odprava je splezala na vrh po SZ strani, kar še danes predstavlja normalno smer na Lotse.
Pravzaprav je to edina smer na ta osemtisočak. Na drugi strani, torej preko južne stene pa še nobenemu ni uspelo. Sloviti Reinhold Messner, prvi alpinist, ki je stal na vrhu vseh 14 osemtisočakov, je bil v tej steni s Cassinovo odpravo že v 70-ih letih in odnehal že v vznožju te 3200 metrov visoke stene. Takrat ga je imenoval celo za alpinistični problem leta 2000. Jugoslovani smo se z južno steno srečali leta 1981, ko je odpravo vodil pokojni Aleš Kunaver. Odprava je takrat dosegla višino 8200 metrov, nato pa v levem delu na višini 8100 metrov dosegla zahodni greben, nadaljevati pa ni mogla. Nekaj let za njimi so prišli Poljaki in poskušali v desnem delu. Hkrati sta našo smer poskušala v alpskem stilu splezati francoska alpinista Michel Fauquet in Vincent Fine.Ves vzpon, čeprav neuspešen, je šel mimo dokaj neopazno, vendar sta oba že takrat dokazala, da je to steno mogoče splezati tudi na takšen način. Dosegla sta višino 7500 metrov in se potem, ko sta videla nesrečo poljskih alpinistov, ko jim je čez steno padel zdravnik, obrnila. Sledilo je še nekaj poljskih odprav, vedno pa so se ustavili nekaj čez 8000 metrov.

Lansko pomlad je poskušala tudi mednarodna odprava pod vodstvom Messnerja. Toda kot vse mednarodne odprave, v katerih je preveč zvenečih imen, tudi ta ni uspela. Jeseni je bil v njej s svojo odpravo Poljak Jerzy Kukuczka. Tudi njegova odprava je bila neuspešna, še celo mnogo več: slavni Kukuczka je padel na višini 8300 metrov in se smrtno ponesrečil.
In še zadnji obisk letošnjo zimo — Francoz Christophe Profit in Španec Enric Lucas. Tudi onadva kaj več kot 7200 metrov nista dosegla.

Lotsejeva stena je namreč zelo kompleksen problem. V primerjavi z Jannujem je seveda mnogo manj strma, nima tako strmega ledu kot tudi na težkega skalnega plezanja. Vendar je kakšnih 700 metrov višja in tudi konča se 800 metrov višje, kar je za takšne višine seveda velika razlika. Velik problem so ledne in snežne razmere. Če je v njej premalo ledu, potem je zaradi padajočega kamenja objektivno izredno nevarna. Drug in pa tudi zelo velik problem je vreme. Vse ostenje Lotse Šara, Lotseja in Nuptseja predstavlja naravno pregrado, ki zapira dolino nad Namče Bazarjem. Tako se praktično vsako popoldne oblaki in megle pripodijo iz doline in se ob tej pregradi ustavijo. Posledice so seveda sneženje in veter. Lahko se zgodi, da je na severni strani Lotseja krasno jasno in mirno vreme, medtem ko na južni strani divjajo prava snežna neurja. Vsi ti problemi skupaj so seveda dovolj velik razlog, da južna stena Lotseja še nima uspešnega vzpona.
Toliko o Lotseju, naslednjič pa si bomo pobliže ogledali še zahodno steno 8091 metrov visoke Anapurne I. prve gore nad magičnimi 8000 metri, ki jo je osvojil človek.

I.D.

 

V Radovljici »premična« umetna stena
Prva stena pri nas, ki ji lahko naravnajo naklonino, vzbudila zanimanje

RADOVLJICA - V telovadnici osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici je bila minuli petek krajša slovesnost, med katero so uradno odprli umetno plezalno steno. Gre za prvo tako steno pri nas, saj so jo prizadevni radovljiški plezalci pod vodstvom Blaža Jereba skonstruirali tako, da ji je mogoče nastaviti različne naklone. Na njej bodo smeri lahko dolge tja do 12 metrov in pol.
Uradna otvoritev se je začela s hitrostnim tekmovanjem, v nadaljevanju so se v lažjih smereh lahko preizkusili tudi gledalci (največ zanimanja je bilo seveda med otroci), zelo zanimivo pa je bilo tudi tekmovanje, na katerem so sodelovali znani himalajci (Zvone Andrejčič, Blaž Jereb, Marjan Manfreda in Marija Štremfelj) ter nekateri vrhunski športniki v radovljiški občini, ki se s plezanjem seveda ne ukvarjajo. Za konec prijetnega petkovega popoldneva pa je Srečo Rehberger prikazal plezanje nekoliko težje smeri.

Tomo Česen

 

OD TOD IN TAM

Španski solist v El Capitanu
Ime mu je Jesus Galvez, doma pa je iz Madrida. Lani septembra je v šestih dneh sam splezal Tangerine Trip (A3, 700 m) v El Capu. Tako je dodal drugim petim solo vzponom v stenah nad dolino Yosemite še enega. Že prej je namreč sam ponovil Regular v Half Domu, v El Capitanu pa Salathe, Nos, North America Wall in New-dome.

Nova italijanska smer v Patagoniji
Splezali so jo Maurizio Giarolli, Elio Orlandi in znani Ermano Salvaterra, in sicer v zahodni steni Cerro Standart. Od 22. do 25. septembra 1989 so opravili prvenstveni vzpon v 1120 metrov visoki smeri (imenovali so jo Otravez). Ocena nove italijanske smeri je VI, A1.

J. Marc Boivin se je smrtno ponesrečil
KRANJ - Pred kratkim je iz Francije prišla tragična novica, da se je v Venezueli pri snemanju filma smrtno ponesrečil francoski alpinist, zmajar, ekstremni smučar, jadralni padalec, Jean-Marc Boivin. Podrobnosti nesreče še niso znane, sporočili so le, da gre za nesrečo s padalom. Tako je za Jerzyjem Kukuczko, ki se je oktobra lani ponesrečil v južni steni Lotseja. alpinistični svet v kratkem času izgubil že drugo eminentno alpinistično osebnost.

Jean-Marc Boivin bi 6. aprila dopolnil 39 lei. Bil je vsestranski kot malokdo in zato je beseda alpinist zanj mnogo premalo. Poleg plezanja je bil mojster ekstremnega smučanja, njegova ljubezen pa so bili tudi zmaji in seveda v novejšem času tudi jadralna padala. Leta 1979 je na K2 z zmajem poletel z višine 7600 metrov, dve leti z vrha Aconcague in leta 1985 z vrha Gašerbruma II. Predlanskem pa je s padalom kot prvi človek poletel z vrha Everesta. Presmučal je steno Huascarana, Pisca in Kitaraja in številne smeri v stenah nad Chamonixom. Ima celo vrsto zahtevnih prvenstvenih vzponov, veliko je tudi soliral. Pred dvema letoma je tako v manj kot 24 urah splezal Verte, Droites, Courtes in Jorasses. Iz zime 88 ima novo ekstremno zahtevno smer iz Jorassov, že pred 13 leti je v dobrih dveh urah soliral Mrtvaški prt v isti steni in še bi lahko naštevali.
Napisal je tri knjige in posnel veliko filmov, od katerih jih je kar 11 prejelo različne nagrade na mednarodnih festivalih (trije med njimi so dobili grand prix).

Tomo Česen

Nova smer v Brunntalu
Janko Oprešnik (AO Impol) in Boris Strmšek (AO Kozjak) sta v nedeljo, 4. marca, v Brunntalu (Avstrija) preplezala novo smer. Prek stene (visoke približno 300 m, plezala sta 12 ur) vodi med smerema Brunmalpfeiler in Bloody, čez plošče in veliko streho (ključ smeri). Imenovala sta jo Gipsi Quin, ocenila pa VII-, A2/IV-V+. A0.

Iwa To Yuki o naših
V zadnji (139., je pa že aprilska) številki znane japonske alpinistično-plezalske revije Iwa To Yuki, je spet več zaznamb o našem alpinizmu. Ob običajnih podatkih o odpravah je daljši sestavek o odpravi Šiša Pangma, z dvema fotografijama in shemo Slovenskega stebra. Tudi koroški odpravi in njihovemu prvenstvenemu vzponu prek S stene Gangapurne je posvečeno precej prostora, ne manjka tudi fotografije z včrtano smerjo. V prikazu najnovejše smeri na Brezimeni (Trango) stolp je ponovno omenjena smer celjske odprave iz leta 1976. In - v obširnem pregledu delovanja v Tien Šanu je na risbi S stene Svobodne Koreje (ponovno) prikazana smer Berčič-Kozorog-Rejc, ki so jo naši preplezali 1985.


ALPINISTIČNE NOVICE

Nova smer v Ospu pretežno s krempeljci
Južnjaška uteha se imenuje nova smer v Ospu, ki sta jo 3. marca splezala Jure Bogataj in Igor Oblak (oba AS Žiri). Vsa smer poteka po stebru (ki se mu pod vrhom umakne na levo) med znanima smerema Hard Rain in Stebrom jutranje zarje. Ocena vzpona, ki ga je za 4 raztežaje, je V, A3+, posebej pa je treba omeniti, da gre v glavnem za plezanje s pomočjo hudičevih krempeljcev. V smeri so ostali samo svedrovci na stojiščih, za ponavljalce pa je poleg krempeljcev potrebna še ena ploščica in vijak M8. V primerjavi s Peščeno katakombo, ki je doslej veljala za eno najtežjih tehničnih smeri v stenah Ospa, je ta zadnja smer Bogataja in Oblaka še zahtevnejša.

V Kamniških Alpah
Alpinisti kamniškega alpinističnega odseka so splezali nekaj smeri v steni Dedca. Tako sta Tomo Drolc in Tomaž Humar ponovila Levo smer. Danilo Golob in Matevž Podpečnik pa Desno smer (Golob prosto). Nekaj dni za tem sta Drolc in Humar ponovila še Šarino poč in Beli raz.
Marko Prezelj pa je plezal v steni Rzenika in tam sam prosto ponovil znani Centralni steber (VI).

Ponovila spominsko Cirila Homarja
Marija Frantar in Dare Juhant sta omenjeno smer v južni steni Planjave plezala 4. marca in za prvo ponovitev potrebovala 10 ur plezanja. Višina smeri je 300 metrov, ocena pa VI-, Al in A2. Že nekoliko prej (25. februar) pa je ista naveza plezala v steni Kogla. Ponovila (in po vsej verjetnosti gre tu za prvo ponovitev) sta smer Pepa (VI + , A0. 100 m). Splezala sta jo v uri in pol.
Marija Frantar je plezala tudi v navezi z Alenko Jamnik (obe AO Rašica). V Ospu sta skupaj splezali Gobo, Tržaško in Netopirja.

Državno prvenstvo Italije
Na italijanskem državnem prvenstvu v športnem plezanju v Torinu sta lovoriko za leto 1989 osvojila Alberto Gnerro med moškimi in Paoia Pons med ženskami. Za Gnerrom so se zvrstili Stefano Alippi, Andrea Gallo in Severino Scassa. Ti štirje bodo predstavljali Italijo na svetovnem pokalu za letošnje leto. Rezerva pa so Alessandro Lamberti, Luca Giupponi, Giorgio Manica in Simone Moro, ki so se na tekmi zvrstili do osmega mesta.
Pri ženskah je drugo mesto osvojila Luisa Jovane, ki bo tako skupaj s Ponsovo predstavljala Italijo letos na svetovnem pokalu, tretje in četrto mesto pa sta osvojili Raffaella Valsecchi in Daniela Lizzini. Obe bosta tudi rezervi za svetovni pokal.

Tečaj bovških reševalcev
Kljub snežno skopi zimi tudi visoko v gorah se je več kot 30 bovških gorskih reševalcev in pripravnikov v začetku tega meseca udeležilo tridnevnega tečaja zimske reševalne tehnike in prve pomoči v gorah. Tečaj, ki je sodil v redni letni program šolanja in izpopolnjevanja reševalcev, je organizirala GRS postaja iz Bovca, vodili pa so ga domači inštruktorji.
Prvega dne so večji del časa namenili prvi pomoči. Nesreča v gorah, ki se končajo s smrtjo zaradi podhladitve poškodovanca, niso prav nič redke in zato so se tudi na tem tečaju seznanili z najnovejšim ravnanjem ob podhladitvi.
Naslednji dan so na snežiščih v podnožju Stadorja in Prestreljenika razčlenili prerez letos tanke snežne odeje in na več načinov preizkusili trdnost le-te. Zadnjega dne pa so poleg obnove znanja varnega posamičnega in skupinskega gibanja v ledenosnežnih strminah izvedli še spust poškodovanca v akiju.

Odprava Šiša Pangma v Cankarjevem domu
V sredo, 14. t. m., ob 19. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani predavanje članov slovenske alpinistične odprave na Šiša Pangmo (8046 m). Ne samo, da so fantje vrh dosegli, pač pa sta Pavle Kozjek in Andrej Štremfelj splezala tudi prvenstveno smer v alpskem stilu na ta edini kitajski osemtisočak. Poleg diapozitivov bo v Cankarjevem domu predstavljen tudi film, ki ga je na tej odpravi posnel Matjaž Fištravec.

T. Č.
 

  12.03.1990


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.