Delo, Šport: ... Seminar za inštruktorje alpinizma
Komisija za alpinizem PZS bo v dneh od 19. do 21. in 26. do 28. aprila organizirala seminar za inštruktorje alpinizma. Seminar bo v Ljubljani ali Iškem Vintgarju in se bo vsakokrat začel v petek popoldan, tako da se bi ga lahko udeležilo čim več tistih alpinistov, ki se aktivno ukvarjajo z vzgojo naraščaja po alpinističnih šolah. Kandidate mora prijaviti alpinistični odsek in vsi, ki bodo opravili izpit (4. V.1968) bodo dobili naziv »inštruktor alpinizma« z veljavnostjo dveh let. Po preteku te dobe bodo morali naziv obnoviti z novim izpitom. Udeležence seminarja bo na podlagi prijav, ki morajo vsebovati razen osebnih podatkov še kratek alpinistični življenjepis kandidata z najpomembnejšimi vzponi ter delom v organizaciji, izbrala komisija za alpinizem, ki bo krila tudi vse stroške seminarja. Na seminarju bodo obravnavane naslednje teme: zgodovina alpinizma, taktika plezanja, ekspedicije, tehnika plezanja, samoreševanje, oprema, material in tehnologija, fiziologija, nevarnosti v gorah, prva pomoč, varstvo narave, terminologija, vremenske in geološke posebnosti, orientacija, ocenjevanje plezalnih smeri, visokogorsko smučanje, fotografija in gorniška literatura.
60 let dr. M. Kajzelja
Pred 36 leti smo Slovenci dobili prvi plezalni vodič »Naš alpinizem«. Pripravil ga je dr. Mirko Kajzelj, ki 17. t. m. praznuje 60-letnico rojstva. Bil je izredno pomemben za nadaljnji razvoj alpinizma pri nas. Tudi še sedaj, čeprav je že davno izginil s polic knjigarn, ga veliko alpinistov s pridom uporablja.
S čim bi se slovenska planinska javnost lahko lepše oddolžila pomembnemu jubileju vestnega in marljivega planinskega delavca, kakor z izdajo novega, izpopolnjenega plezalnega vodiča. In prav to bo uresničeno. Novi plezalni vodič, ki bo zamenjal že davno razprodani povojni vodič »V naših stenah«, bo morda izšel še letos, saj je gradivo zanj že zbrano in ga je potrebno le še korigirati.
Opozorilo na plazove
Nedavna snežna katastrofa pod Mojstrovko je znova pokazala, da premalo storimo za pravilno vzgojo in opozarjanje pred nevarnostmi v gorah. Predavanja in vzgoja v okviru alpinističnih in planinskih šol žal zajema le ozek krog naših obiskovalcev gora, na druge pa se spomnimo navadno šele tedaj, ko je že prepozno. Da bi to vsaj malo popravili, je Planinsko društvo Jesenice predlagalo, naj bi na postojanke na področjih, ki so najbolj ogrožene od plazov, namestili posebne table ali vsaj fotografije, ki bi nazorno prikazovale razdiralno moč plazov. Ker pa so take fotografije zelo redke naslavljajo PD Jesenice na vso planinsko javnost prošnjo, da jih o njih obvesti.
Alpinizem na VŠTK
Na VŠTK v Ljubljani že tretje leto dela posebna alpinistična sekcija Akademskega alpinističnega odseka, ki jo vodi Vid Mesarič. Čeprav so študenti te šole močno angažirani s predavanji in vajami v okviru rednega programa, je čedalje več takih, ki se vključujejo tudi v delo planinskega društva in še posebej alpinističnega odseka APD.
V zadnjih dveh letih se je število vzponov sekcije povečalo s 40 na 59, letos pa vse kaže, da jih bo še mnogo več. Samo v spomladansko plezalno šolo APD se je namreč prijavilo 22 novih in čeprav se vsi najbrže ne bodo ukvarjali aktivno z alpinizmom, bodo dobili vsaj osnovo. To pa je tudi želja uprave VŠTK zato v vsem podpira delo sekcije.
Novice iz argentinskih gora
Boris Kambič član Akademskega alpinističnega odseka iz Ljubljane, ki že drugo leto biva v Argentini je spet sporočil nekaj alpinističnih novic. Letos se sicer zaradi službenih dolžnosti ni mogel udeležiti nobene odprave, zato pa je budno spremljal vsa dogajanja. Slovenci imamo tudi letos uspešne zastopnike v argentinskih gorah. Brata Skvarča sta ponovno poskušala opraviti vzpon na P. Norte. Žal se jima tudi to pot ni posrečil, toda v bližini sta uspešno opravila tri prvenstvene pristope.
Drugi znanec naših alpinistov - Fava - je bil prav tako uspešen. Pred nosom japonske ekspedicije je preplezal južno steno Mersedaria in to kljub nesreči s tovarišem v navezi.
Poskusi vzponov na Torre in Fitz Roy niso uspeli, čeprav ni manjkalo resnih ekspedicij. Še najvišje je prišla francoska, ki je opravila komaj 600 m stene od skupno 2000 m. Tudi uradna argentinska ekspedicija na drugi najvišji vrh Argentine ni uspela, Aconcaqua (najvišji vrh obeh Amerik) pa je v nekem smislu že postala »odprta«, saj pridejo z mulami do višine 6000 m.
Tržaški alpinisti
Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva v Trstu je ob občnem zboru izdal že svoj drugi bilten, v katerem zavzema prvo mesto alpinistična šola. Razen predavanj, ki jih bodo pripravili slovenski alpinisti Sandi Blažina, Tone Sazonov, Igor Škrap, Aleš Kunaver, dr. Jože Andlovic in drugi bodo v Glinščici imeli tudi praktične vaje.
Razen obvestil o AŠ in drugih akcijah, vsebuje bilten še zanimiv članek Jožeta Cesarja »O tržaškem stilu plezanja«, opozorilo »Pozor plazovi«, nekaj praktičnih navodil, seznam nekaterih odprtih planinskih postojank, zapis o »srečanju treh dežel« ter sestavek Dušana Furlana »Človek in gore«. Za konec pa še »Knjižno polico«, v kateri priporočajo nekatere knjige, ter »Smučarski kotiček«.