Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 12.07.1993

Delo, Šport: ... Druga 8a Metke Lukančič

Metka Lukančič (IBI, AO Trbovlje) je v teh dneh preplezala smer La belle femme v Kotečniku. To je po smeri Guernica, ki jo je preplezala spomladi, njena druga smer z oceno 8a in obenem tretja 8a, ki so jo preplezale naše plezalke. Prvo, Ekosistem v Bohinjski Beli, ki pa so jo kmalu nato znižali na 7c+/8a, je preplezala Nevenka Osredkar konec lanskega poletja. To kaže, da je Lukančičeva, ki uspešno nastopa tudi na tekmah svetovnega pokala (petnajsta v Innsbrucku, sedemnajsta v Toulonu), v samem vrhu našega ne le tek-movalnega, ampak tudi težavnostnega športnega plezanja.
Vili Guček (AO Trbovlje) pa je v Črnotičah opravil odličen vzpon po smeri Gibanica (8a), ki jo je splezal na fleš. V zelo kratkem času je preplezal še Pokraculjo (8a) v Retovju in La belle femme v Kotečniku.

ALEŠ BJELČEVIČ

Vzponi Vertikalcev
Miha Kajzelj in Benjamin Ravnik (AO Mojstrana) sta 1. julija v Koglu v komaj štirih urah in pol preplezala znano smer Amonit. Smer sta lani naredila Miha Kajzelj in Miha Vreča (AK Vertikala) in ima doslej že kakih pet ponovitev, ocenjena pa je VIII-/VII+. Vzpon Kajzelja in Ravnika je najhitrejši doslej.
Klemen Cepič je v petdesetih minutah soliral Raz Jalovca (VI), v eni uri sestopil pod Šite in v eni uri prosto preplezal še JLA. S Tomažem Petačem pa sta pred časom prosto ponovila Kramar-Močnikovo v Vežici.

(AB)

Mariborčani v ZDA
Alpinistična odseka Kozjak in TAM sta omogočila štirim alpinistom obisk nekaterih najbolj znanih plezališč v ZDA. Tomaž Skerlovnik in Andrej Grmovšek iz AO Kozjak ter Boštjan Slatenšek in Gorazd Bunc iz AO Tam bodo 14. julija odšli proti Lake Tahoe, City of Rocks, Yoshua Tree, na koncu pa še v Yosemite, kjer nameravajo preplezati vsaj eno od daljših smeri v El Capitanu ... Vrnili se bodo na koncu septembra. Ob odhodu se zahvaljujejo vsem, ki so pri načrtovanju odprave kakorkoli pomagali.

(AB)

TREKING V HIMALAJO
Planinska zveza Slovenije organizira v jeseni od 24. 10. do 25. 11. letos treking pod Mt. Everest in Čo Oju. V čas potovanja je vključen tudi obisk Tajske. Med trekingom je možen tudi vzpon na enega izmed dovoljenih vrhov (okoli 6000 m). Cena 1.400 USD.
V ceno je vključen letalski prevoz in organizacija. Prijave pošljite na naslov: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana, ali po telefonu 061/312-553, do 26. t. m. Sestanek vseh udeležencev bo v začetku avgusta.

Diretissima v Koglu - Izpolnjene želje
Humar in Mali sta preplezala zelo resno tehnično smer v vpadnici vrha, ki je že dolgo zanimala plezalce - Zavrtala nista nobenkrat
22. in 29. maja letos je Tomaž Humar s Klemenom Malijem (oba AO Kamnik) preplezal novo smer v Koglu, doslej eno najtežjih v steni. Pri tem ni v steno zavrtal niti enega svedrovca, zato pa je bilo potrebno narediti tri luknjice za hudičev krempeljc. Ob prvem vzponu je smer ocenil VII, A3+/V-VI, pri tem pa je dva raztežaja opremil za prosto ponavljanje.
Z Malijem sta ju 22. junija prosto ponovila in ocenila VII+ in VIII. Ker sta raztežaja ostala opremljena, je zadnja ocena smeri VIII/VII+, A3+/V-VI. Visoka je 270 metrov, spodaj gre med Zupanovo in Direktno (Spominsko Tine Jakofčič), nad gredino pa med Kamniško in Zupanovo (ob tem pripominja, da je na fotografiji v vodniku Kamniška Bistrica Zupanova nad gredino narobe vrisana; gre namreč bolj levo in je prostora med Kamniško in Zupanovo precej manj). Izstopi prav na vrhu stene in je najbolj direktna smer v steni. Imenovala sta jo Nirvana.
Plezala sta s šestdesetmetrsko vrvjo. 22. maja sta priplezala do gredine v treh daljših raztežajih. Prvi gre po lepi poči v stebru desno od Zupanove; prva ocena je bila okoli VII, AO, na koncu raztežaja pa se je Humar spustil po vrvi nazaj in raztežaj očistil z železno krtačo. Prosto preplezanega je kasneje ocenil VII+. Drugi raztežaj se začne z gladko ploščo levo od Direktne. To je splezal z noži, ki so šli v skalo samo nekaj milimetrov; zabijal je v tegu vrvi, skoraj leže, in prve metre plošče ocenil od A2 do A3+. Tretji raztežaj se začne s prostim plezanjem do V+, nato pa je čez ploščo plezal s hudičevimi kremplji (A3), zajedo nad njo (VI) pa tako rekoč brez varovanja, saj je v ploščo lahko namestil le kakšen specialen klin ali pa kar po več slabih klinov v eno luknjo. Malo pod gredino ju je potem zmotil še dež.

V KOGLU - Tomaž Humar v strehi nad gredino, ki jo je ob drugem vzponu ocenil VIII. (Foto: Klemen Mali).

Nadaljevala sta en teden pozneje. Z gredine sta vstopila v steno kakih petnajst metrov desno od Zupana čez veliko streho oziroma obok luknje; prvič tehnično (VI-, A1-2), naslednjič pa prosto (VIII), vsi klini pa so ostali v skali. Začetek naslednjega raztežaja je zopet po plošči, Humar je plezal s hudičevimi kremplji, za varovanje pa je nekaj majavih klinov in šopi specialčkov (A3 do A3 + , VI-). Klemen Mali je ta raztežaj kot drugi v navezi preplezal prosto in ocenil VII+/VIII-. Šesti raztezaj je sprva prost, pred koncem pa je prehod čez gladko ploščo, v katero je moral Humar narediti dve luknjici za krempelj (A3); raztežaj se konča z razom (V +, VI-), kjer je za precej slabo varovanje v snope povezoval več specialčkov. Predzadnji raztežaj je spet tehničen (A3+), zadnji pa gre do police, po kateri poteka Kamniška in potem naravnost na vrh stene. Do police je plezanje še tehnično, najprej s frendi po poči, ko pa je teh zmanjkalo, je v poč zabil kar vrvni vozel, ki je tam tudi ostal (A3, VI). Od police do vrha je plezanje prosto.
Za ponavljalce predvidevata okoli deset ur plezanja. Potrebovali bodo dvajset različnih klinov (specialne, nože, krpane profilne), različne krempeljce in komplet frendov in zatičev. Prosto preplezljivi raztežaji so opremljeni, klim pa so ostali tudi na varovališčih. Tomaž Humar se za pomoč in razumevanje zahvaljuje Zarji Elektronika iz Kamnika.

ALEŠ BJELČEVIČ

Marko Lukič splezal še smer La rage (X+) v Bouxu
KRANJ - Svetovno znani plezalski center Buoux v južnem delu Francije ima v svojem desnem delu predel, ki se imenuje Baut du monde in v katerem so brez izjeme speljane same težke smeri. Posebej zanimivi sta La rose et le vampir (X) in La seete (X-) Zanimivi zato, ker povezava obeh daje še tretjo smer, in sicer La rage de vivre. Ocena težav, ki jih je potrebno splezati v tej 40 metrov visoki smeri pa je X+ (oziroma 8b+ v francoski lestvici) Marko Lukič, ki je v letošnjem letu skupaj z Alenko Vrezner (pri tem sta jima pomagali SKB - - podjetje za promet z nepremičninami in Inntal) preživel v tem delu Evrope precej časa, je po uspešnem vzponu v tej smeri posvetil več pozornosti vzponom na pogled. V Bouxu je na takšen način ponovil L aotorute de solci), Action directe in Requiem (vse tri imajo oceno 7c oziroma IX) v Oregonu je splezal dve, in sicer Bebe chantgier (IX) in Cacou (XI/IX). v Chalanques pa Avec vue Sur la mer (IX) in La du desert (IX +).
Seveda je obiskal tudi Volx, kjer je (na flash kot temu pravijo plezalci - podobno vzponu na pogled, le z razliko, da ima plezalec v smeri že določene informacije, ni je pa še poskusil) splezal Linvitation a vojage z oceno 7c+ (1X+). Omenjena smer je imela npr. še ob vzponu na pogled, ki ga je opravil odlični francoski plezalec Didier Raboutou, oceno 8a (UX+X).
Prav tako je nekaj vzponov opravila tudi Alenka Vrezner. Med drugim je v Buoxu ponovila smer TCF (7a oziroma VIII), v Volxu smer Traquenard (VIII+) in v Calanques smer Sucre du Printeaips (VIII).
Po vrnitvi domov je Lukič v Kotečniku pri Libojah opravil še en dober vzpon. V kratkem času je uspel ponoviti (in to je bil drugi vzpon) smer Masaker z oceno 8b oziroma X po UIAA.

TOMO ČESEN

Veliki pionirji alpinizma
Nekateri sporočajo, da po knjigarnah zaman iščejo knjižni prvenec Bineta Mlača Veliki pionirji alpinizma. Zato: ker ga je izdala založba DIDAKTA, je knjigo mogoče naročiti tudi po povzetju. Zjutraj lahko pokličete telefonski številki 715-515 ali 715-988, omrežna skupina je 064 ali pa pišite na naslov DIDAKTA. Kranjska 13, 64240 Radovljica. Gena je 1890 SIT.

(F. S.)


Še ena smučarska: Marinellijev ozebnik
Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta 5. julija presmučala vzhodno steno Monte Rose - Ocena: VI
LJUBLJANA — Že kar nekaj časa sta spraševala o razmerah v Monte Rosi in enkrat sta bila celo že tam, tik pred iztekom sezone pa sta sedaj le ujela kolikor toliko primerne razmere. Od naveze, ki je nedavno preplezala Slovensko smer v Punta Gnifetti, sta dobila osnovno zagotovilo, vremenska napoved je napovedovala za nedeljo in ponedeljek dobro vreme ...

Borut Črnivec in Andrej Terčelj sta se odločila za vzpon na Zumsteinspitze (masiv Monte Rose, 4563 m) z juga, iz doline Alagua, da bi bila pred smučanjem kar najbolj spočita, čeprav sta se dobro zavedala, da se s tem odpovedujeta spoznavanju smeri in razmer v njej (sta pa potem ugotovila, da je od zgoraj pravzaprav boljši pregled nad smerjo, ker je teren precej konkaven).
V ponedeljek, 5. julija, sta začela s smučanjem ob osmi uri, in sicer kakih 15 m pod vrhom, ker je bil le-ta kopen. V vzhodni steni so bile razmere zgoraj zelo dobre, v spodnjih dveh tretjinah pa je bil sneg povsem gnil, globoke drče, ki so jih izdolbli plazovi, pa so še dodatno otežkočale prehode in orientacije ki je sploh eden glavnih problemov te mogočne stene.
Ključni mesti v Marinellijevem ozebniku sta dve področji serakov, kjer je orientacija še posebej težka in prehodi zelo zahtevni (približno 50°). To je — kaže — tudi vzrok, da je ocena v vodniku (Denis - Bertholet: die Walliser Alpen auf Ski, Brick/ München 1987) nič manj kot VI. Izjemna je tudi relativna višina smeri 2300 m. Naša dva sicer sodita, da je višina verjetno »le« 2100 m, je pa potrebno upoštevati še nadmorsko višino, dejstvo, da v tako visoki steni nikoli ne morejo biti enotne razmere — če je zgoraj dobro, potem spodaj ni in obratno, da ne manjka celo razpok ... To ni »pravi« ozebnik, gladek in bolj ali manj enako napet od vrha do tal!
»To je bila moja daleč najbolj zahtevna smučarska tura doslej«, je na primer smuk ocenil Črnivec. »Precej težja tudi od onega z Lenspitze, ki sva ga opravila pred dvema letoma, čeprav sta enake ocene. Tehnično bi sicer bila po naših kriterijih res lahko le »petica«, toda če upoštevamo vse druge okoliščine ...! Če le malo zgrešiš, si hitro lahko v strminah s 60 in več stopinjami naklona.« In še srečo z vremenom sta imela, saj se je že zgodaj popoldan razdivjala nevihta, ponoči pa je bilo celo na višini 4000 m le okoli 0°C. »Smučala sva sorazmerno hitro, le poldrugo uro sva rabila do vznožja.« Pa tudi sicer sta bila izjemno hitra: samo 48 ur sva potrebovala za pot v Švico, vzpon in smučanje ter povratek nazaj v Ljubljano.

FRANCI SAVENC

ALPINISTIČNE NOVICE

Stirlitz v Luknji peči
20. junija so Rok Kovač, Marko Klopčič, Igor Puhan in Aleš Bjelčevič v Luknji peči splezali novo smer. Poteka po kaminih, počen in ploščah levo od velike grape oziroma kamina, ki zaznamuje levo polovico stene. Smer se začne v dvojnem kaminu kakih trideset metrov desno od skupine macesnov in prekorači več pragov proti desni do dna velike kaminaste grape. Odtod gre pet raztežajev bolj-kotne navzgor ob kaminasti grapi po počeh in kaminih, potem pa proti levi in čez pragove ter ozek kamin privede v lažji svet, odkoder je še dvesto metrov lažjega plezanja do roba stene. Sestop je precej dolg, saj poteka preko vrha Luknje peči do grape med njo in Rjavino, po kateri so že nameščeni klini za abzajl, ki privedejo do police pod Rjavino. V smeri so do polovice smeri najdevali kline, zanke za spust in vponke. Pozneje je poznavalec tega področja Bine Mlač povedal, da gre verjetno za poskus iz konca sedemdesetih let, plezalca pa sta se takrat obrnila zaradi padca enega od njiju. Smer je menda zelo lepa, skala je dobra, v steni pa je ostalo vsaj petnajst klinov na vseh težjih mestih. Srednji, najtežji del smeri je ocenjen IV do VI, cela stena ima kakšnih štiristo do petsto metrov, smer pa se imenuje Stirlitz.

(AB)

Še ena smer v Begunjščici
20. 6. so Damjan Slabe, Izidor Tasič in Mire Steibuch (AO Matica) v Srednje vrhu, zahodno od glavnega vrha Begunjščice, splezali verjetno novo smer in jo imenovah Misli starega bika. Smer poteka po zajedi, ki z leve obroblja izrazit steber, levo od vpadnice vrha. Dostop je po markirani poti iz Zelenice proti Roblekovemu domu. Smer je visoka dvesto metrov, novega je sto petdeset metrov, ocenjena pa je VI-IV. Skala je dobra. Po podatkih, ki jih ima Damjan Slabe, je v tej steni sedaj šest smeri: tri sta že leta 1977 splezala Zvone Andrejčič z Mirko Pogačarjem tri pa so novejše.

(AB)

Modri lišaj v Planjavi
25. junija sta Tomaž Humar in Robi Poličnik (AO Kamnit) v jugovzhodni steni Planjave preplezala novo smer. Spodaj poteka levo od Spominske Štefanu Kukovcu, na koncu pa desno od nje, po poči desno ob veliki kaminasti grapi. Začne se po lahkem svetu v vpadnici zajede levo od Kukovčeve, v tretjem raztežaju pa se zajede ogne in gre po plošči desno od nje, ker v zajedi ni bilo mogoče zabijati klinov (V—VI). Dalje je svet nekoliko lažji (od III do VI—), potem pa sta zavila v monolitno steno desno od zgornjega kamina in plezala po poči, ki se konča s krušljivo odpočeno lusko; raztezaj je predvsem psihično naporen, posamezna mesta v njem pa sta ocenila VI+, VI— in VI. Zadnji raztezaj preči Sobotno in izstopi desno od Kukovčeve. Plezala sta šest ur in smer ocenila VII-, VI+/IV-VI.

(AB)

Divja zver v Rjavčkem vrhu
V nedeljo, 20. 6., sta Janko Oprešnik (AO Impol) in Jasna Bratanič (Akademiki AO) preplezala novo smer v severovzhodni steni Rjavčkega vrha. Vstopi levo od smeri Čarovnija in Nasmeh, gre naravnost čez plošče in raztežaj pod vrhom čez ogromno dvojno streho. Smer je dolga osem raztežajev in precej težka (VII+, AO, Al). »Lažja« sta samo dva raztežaja, prvi in zadnji. Posebnost smeri je dvojna streha, ki jo reže široka poč. Levo od nje gre smer Nasmeh, desno pa Čarovnija, ki na prvo streho zavije desno in potem navzgor. Obe smeri sta Knezovi. Cela dvojna streha je dolga kar raztežaj in pol in je ključ smeri, kjer sta si morala nekoliko pomagati s klini. Ta raztezaj je po Oprešnikovem mnenju preplezljiv tudi prosto, ocena pa bi verjetno presegla VIII+. Smer je dolga 250 metrov, plezala sta jo deset ur in imenovala Divja zver. Skala je dobra, le na nekaj mestih zmoti kakšna luska. Smer je bolj kot ne pripravljena za prosto ponavljanje: v njej sta pustila enajst svedrovcev brez ploščic in pet klinov. Ponavljala bodo rabili še komplet frendov in zatičev, tri profilce in štiri jeseničane. Po Oprešnikovem mnenju je bila dvojna streha zadnji večji problem v Rjavčkem vrhu.

ALEŠ BJELČEVIČ


Gorništvo in TV
Tudi mnogim našim planincem je jasno, da nima le slovenska TV rednih planinskih oddaj, da jih imajo nekatere postaje celo že mnogo dalj. Zatakne se le, ko bi se jih radi ogledali, pa ne vemo kdaj!
Prvo povpraševanje je postreglo z dvema podatkoma, oba pa sta iz Nemčije. Oddaja komercialne satelitske TV SAT 1 ima planinstvo na programu vsako drugo soboto ob 12. uri, oddaja traja 30 minut, njen naslov pa je »Zauber der Berge«. Oddaja »Berge auf, Berge ab« je prav tako polurna, je pa na sporedu TV Bavarska, in sicer štirinajstkrat letno; vsak prvi teden v mesecu, dve oddaji pa sta prigodni.

(F. S.)
 

  12.07.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.