Delo, Šport: ... GRS rešuje v gorah in vzgaja planince
Na slavnostnem zboru so gorski reševalci vseh šestnajstih postaj v GRS proslavili 70-letnico te humane službe - Pet podkomisij
LJUBLJANA, 13. junija - Kranjskogorski in trentarski vodniki so počasi popuščali debele konopljaste vrvi. Ponesrečeni dr. Stojc je v lesenem zaboju polagoma drsel proti melišču pod Škrlatico ... Prav ta akcija reševanja je pred 73 leti pri dr. Josipu Tičarju in dr. Jerneju Demšarju sprožila pobudo, da sta 16. junija 1912 v Kranjski gori ustanovila prvo slovensko reševalno postajo pri takratnem Slovenskem planinskem društvu.
Pred dobrim tednom so mojstranški reševalci s pomočjo pilota helikopterja RSNZ v Triglavski severni steni v kratkem času rešili ranjenega alpinista z Reke in ga prepeljali v jeseniško bolnišnico.
Med obema akcijama je minilo veliko časa, med tem pa se je naša GRS razvila v učinkovito službo, ki pomaga vsem, če v gorah zabredejo v stisko.
V veliki dvorani skupščine SRS so v petek zvečer zasedali gorski reševalci vseh šestnajstih postaj in s slavnostnim zborom proslavili 70-letnico te humane službe. Srečanje so vodili dosedanji načelniki gorskih reševalcev - dr. Stanko Hudnik, Uroš Zupančič, dr. Bogdan Brecelj, dr. Miha Potočnik in Albin Vengust.
Na slavnostni zbor so med drugimi prišli tudi predsednik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner, republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl, zastopniki PZS, republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, JLA, Rdečega križa, zavarovalne skupnosti Triglav, zastopniki reševalcev Hrvaške, avstrijske Štajerske in Koroške.
»Usposobljenost vaših reševalcev je enakovredna vsem reševalcem v drugih alpskih državah,« je lani oktobra ugotovil predsednik mednarodne reševalne komisije Friedli, ki je vodil v Bovcu mednarodno zasedanje delegatov članic IKAR. Priznanje so si reševalci v sedemdesetih letih resnično zaslužili. Niti enkrat niso odpovedali, danes pa so reševalci sestavni del družbene samozaščite in priznani na mnogih družbenih področjih kot javna služba.
GRS je organizirana v petih podkomisijah: za vzgojo, opremo, plazove, letalsko reševanje in zdravniško podkomisijo. Po zadnjih podatkih je v šestnajstih postajah GRS 420 članov in 155 pripravnikov. Kar 72 reševalcev se ponaša s častnim znakom GRS, ki ga reševalec prejme za četrtstoletno reševalno delo. Med reševalci so posebej usposobljeni inštruktorji, zdravniki, vodniki lavinskih psov, minerji snežnih plazov in reševala letalci.
Načelnik komisije GRS pri PZS Albin Vengust je na slavnostnem zboru posebej poudaril, da je najpomembnejše preprečevanje nesreč. Prav zato si bodo reševalci vztrajno prizadevali, da bodo vzgojili čim več vzglednih planincev in alpinistov.
MIRKO KUNŠIČ
ALPINISTIČNE NOVICE
Naše zastopnice za RHM
Komisija za alpinizem PZS je na zadnjem sestanku potrdila seznam alpinistk, ki nas bodo letos zastopale na Rendez-vous Hautes Montagnes, ki bo od 4. do 11. julija v italijanskih Dolomitih (Alleghe). To so Meta Meh iz AO Celja, Andreja Žagar iz AO Matica in Ines Božič ter Sanja Vranac iz Obalnega AO. Spremljala jih bo naša stalna članica Nadja Fajdiga.
Izpopolnili so poznavanje Raduhe
Srečanje alpinistov vseh generacij pod Raduho je uspelo, tako pravijo vsi. Vreme je bilo lepo oba dneva, veliko so se pomenili, predvsem pa so bili prireditelji veseli udeležbe starejših tovarišev. Med njimi je bil tudi Alojz Kraiger iz Maribora, ki je bil sploh med prvimi, ki so plezali v Raduhi. Veliko zanimivega je povedal o vzponih pred vojno, ponovno pa je preplezal »Lojzov kamin« (Direktno), ki jo je v prvenstvenem vzponu zmogel sam leta 1927.
V soboto (5. t. m.) so imeli okroglo mizo. Premleli so vse, od začetkov alpinizma na Koroškem do ustanovitve Koroškega AO. Pa niso razpravljali le o vzponih, pomenili so se tudi o opremi, nesrečah, o vsem kar spremlja alpinistično dejavnost. Za konec so si ogledali še diapozitive iz stene Daulagirija, potem so nadaljevali s planinsko pesmijo še pozno v noč. V nedeljo so vsi skupaj odšli pod stene Male, Srednje in Velike Raduhe. Mladi, ki sedaj zbirajo gradivo za raziskovalno nalogo, so si razjasnili marsikatero vprašanje, ki jih je že dolgo pestilo. Pravijo, da bo delo odslej mnogo lažje. Tudi alpinistični vodniček za ta predel, bo verjetno sedaj lažje uresničiti.
Tudi Makedonci že v Andih
Nejasnosti o makedonski odpravi v Ande so sedaj razčiščene. Planinarska zveza Makedonije je uradno sporočila, da je 13 njihovih alpinistov 7. t. m. odpotovalo v Peru. Za cilj so si izbrali Huascaran (6768 m), najvišji vrh Peruja. Povzpeti se žele na oba vrhova in preplezati S greben - v ekspedicijskem stilu. Na poti bodo 40 dni. O šesti letošnji (doslej znani) odpravi v južnoameriške Ande, ki naj bi jo organizirali v Delnicah, pa še ni nobenega podatka. Koordinacija med našimi »odpravarji« je letos dosegla najnižjo raven in škoda ni le finančna.
Metulj v SV steni Jerebice
Ivan Menard in Peter Poljanec sta 5. t. m preplezala novo smer v SV steni Jerebice. Poteka desno od Alijeve čez bele plošče, lepo vidne že iz doline. Zaradi njih sta tudi mislila, da bosta morala na kakem mestu tudi zavrtati, pa ni bilo treba. In ker ju je ves čas spremljal metulj, sta mu posvetila smer: VI, A 2/V, A1, 250 m, 11 h. Skala je kompaktna in izpostavljena. Robi Rot (AO Nova Gorica, drugi AO Idrija) in Boris Sedej sta v desetih urah ponovila Sivi ideal v J steni Jerebice. Milan Černilogar in Slavko Svetičič pa Dopoldansko v Vršacu.
Dve ženski navezi
Milena Ekar (AO Kranj) in Tamara Likar sta 5. t. m. opravili grebensko prečenje Goličica-Kanceljni-Planja in sestopili na Križke pode. V nedeljo pa sta opravili še eno prečenje, in sicer Bovški Gamsovec-Pihavec. Bizjakova in Kurinčičeva sta ponovili SV raz Srebrnjaka, SV steber v isti steni pa sta preplezala Bašin in Pušnar (vsi AO Nova Gorica).
Ponovitve v Hochschwabu
Štirje člani AO Kozjak so ponovili več smeri v Hochschwabu, ki doslej našim plezalcem niso bile znane. Izstopata posebno Kapfenberški steber v Mittelalpenturuu (VI, 250 m, Golnar - Hansel 5. t. m.) in smer Skozi okno v Schartenspitze (VI, A 2-3, Hansel - Veberič, 6. t. m), ki je tudi sicer redko ponavljana. Za obe velja, da sta 1. JP.
Nasproti J stene Planje
Slavko Svetičič je sporočil nekaj podrobnosti o novi smeri, ki sta jo 29. maja preplezala s Černilogarjem (oba AO Idrija). Preplezala sta jo pravzaprav v »Škrbini« Malega Pihavca, (SZ) steni, ki se dviga nasproti J stene Planje, desno nad potjo k Kriškim podom. Stena je ostala toliko časa nepreplezana verjetno zato, ker je videti od spodaj samo velik previs. Ocena pa tudi pove svoje: A2, V/III-IV, 300 m, 8 h.
Tudi v Travniku
Ko se prično vzponi v S steni Travnika ali pa Triglava, je znak, da ni več ovir. Seveda pa je potrebno računati s tem, da bo prenekatera stena še mokra na posameznih mestih, da je še veliko zapadnega kamenja in podobno.
Za letošnjo »otvoritev« v Travniku sta poskrbeli dve navezi, obe iz AO Rašica. Stane Mokotar in Lado Vidmar, ki sta 5 t. m. ponovila Vzhodni raz Velike Cine, sta se zaradi slabega vremena zvečer odpeljala v Tamar. V nedeljo sta potem preplezala Varianto. Niko in Silvo Novak pa Aschenbrennerjevo smer obe v S steni Travnika.
Priprave na zimo 82/83
Podkomisija za kvalitetni alpinizem je pripravila razpis za sofinanciranje kvalitetnih vzponov v Zahodnih Alpah v zimski sezoni 82/83. Ker bodo prišle v poštev le smeri, ki so klasificirane z več kot 110 točkami (brez faktorjev), bo to prav gotovo spodbudilo načrtne priprave. Prijave bodo sprejemali do 30. septembra, predviden znesek na člana je 15.000 din, kandidati pa morajo imeti že vsaj dve leti alpinističnega staža, v zadnjih treh letih opravljenih najmanj 20 zimskih vzponov (vsaj enega z oceno V, 300 m ali težjega), v Alpah opravljen vzpon najmanj enake težavnosti itd.
S tabora tudi na krajše izlete
LJUBLJANA - Udeleženci XII. tabora planincev ljubljanskega območja, ki bo to nedeljo, se bodo zbrali pri planinski koči na Jelenovem studencu na višini 850 m, kjer je PD Kočevje pripravilo bogat kulturni in zabavni program. Prireditelji pa so mislili tudi na vse tiste, ki bodo tabor izkoristili za izlete. Prav gotovo se jih bo veliko odločilo za 1022 m visoki Mestni vrh, s katerega je lep razgled po vsej dolini.
PD Kočevje, ki praznuje 30-letnico, se je temeljito pripravilo na praznik ob jubileju in planinskem taboru. Potnike, ki bodo prišli v Kočevje s posebnim vlakom, bo pričakala godba, nato pa bodo odšli po markirani poti na Jelenov studenec v čudovitem zelenju kočevskih gozdov.
J. D.