Delo, Šport: ... Nova ekstremna Knezova smer v Savinjskih Alpah
Franček Knez in Matjaž Pečovnik sta v Golarjevi peči preplezala smer z oceno VIII+, A0 - Tehničen detajl na robu strehe izziv
Že 16. maja sta Franček Knez in Matjaž Pečovnik v Golarjevi peči preplezala novo smer Nebeški zvonovi v desnem delu stene. Dolga je pot raztežajev, od katerih so trije ocenjeni osem ali več, dva pa sedem. Golarjeva in Strevčeva peč sta po Knezovih besedah kakor stražarja, ki varujeta vstop v Logarsko dolino.
Vzhodna stena Golarjeve peči bolj skriva svoj divji obraz in jo poznajo le redki plezalci, zato je njena okolica zatočišče orlov, sokolov in gamsov. Spodnji del vzhodne stene je iz črnih plošč, v zgornjem pa so previsi in strehe. Smeri v njej so izjemno težite. Tako zahtevno plezanje omogoča pri nas komajda še kakšna stena, v Kamniških in Savinjskih Alpah pa je gotovo plezalsko najtežja.
V steni so desno od Raza sedaj tri Knezove smeri: blizu Raza gre Mali princ (IX—, Prv. Franček in Andreja Knez), po ploščah na sredini stene in zgoraj mimo velike strehe gre znana Orlovska smer (Prv. Franček Knez in Jože Zupan, prva prosta ponovitev VIII-, Knez in Silvo Karo), desno od nje po dobro vidni levo usmerjeni zajedi pod strehami pa gredo Nebeški zvonovi. Ti se pod vrhom usmerijo proti veliki strehi, ki sta jo Knez in Pečovnik preplezala po desni strani. Ocenjeni so VIII+, A0, posamezni raztežaji pa takole: VIII, VII, VII, VIII+, A0. Smer je po Knezovih besedah v glavnem opremljena, zabiti bo treba le še nekaj klinov. V njej je razen klinov (po skici sodeč dvajset) še pet svedrovcev za vmesno varovanje in dva na stojiščih. Na robu strehe je prosto še ne preplezan detajl z oceno A0, ki bo prosto oceno smeri lahko še dvignil. Prva plezalca je pri plezanju motilo čemerno vreme in občasen dež.
ALEŠ BJELČEVIČ
Presmučali Osrednji in Desni ozebnik v Scharecku
30. maja sta Marko Paternu in Andrej Zorčič (Akademski AO) presmučala Osrednji Ozebnik v severni steni Scharecka (3122 m) v Visokih Turah. Smučala sta po vršni strehi do širokega seraka, ki zapira zgornji del ozebnika. Strm, sto metrov visok prehod mimo seraka je ključno mesto spusta. Tu sta se morala deset metrov spustiti ob vrvi čez skalno stopnjo, ki zapira prehod. Razmere so bile skoraj idealne, sedemsto-metrski spust pa sta ocenila V -. Izvedela sta tudi, da so domači alpinisti smer že večkrat presmučali.
En teden pozneje sta šla v isto steno z Dejanom Ogrincem (AO Črnuče) in presmučali so še Desni ozebnik. Z vrha so smučali po položnem zahodnem grebenu do vstopa v ozebnik, katerega prvih sto metrov je zelo strmih (55), in po njem. Smučanje so ocenili s V-, 600 m, zgornji del ozebnika S6. Tudi tokrat so bile razmere dobre, nevarni pa so bili plazovi novo-zapadlega snega. Isti dan so presmučali še Južni ozebnik v Herzog Ernest Spitze (2938 m), IV-, 250 m.
(AB)
Kar pet novih smeri
Janko Oprešnik, Franček Knez in Jasna Bratanič so plezali v Krofički, Planjavi in Dedcu - Zanimiva smer v Rdečem stolpu na južni strani Planjavi
Med 22. majem in 6. junijem je Janko Oprešnik (AO Impol) z Jasno Bratanič (Akademski AO) v Krofički in v Dedcu preplezal tri prvenstvene smeri, s Frančkom Knezom pa sta v severni in južni steni Planjave preplezala dve novi smeri.
Najprej sta Oprešnik in Brataničeva po stebru levo od Večerne zajede v Krofički preplezala Rottweillerja. Smer sta ocenila VII, VII-, A1, visoka je sto dvajset metrov, plezala pa sta tri ure. Isti dan sta preplezala še drugo prvenstveno v tej steni. Vstopi dvesto metrov levo od Brankine po velikih belih ploščah. Za smer, imenovano Jamšek, je značilno odprto plezanje z redkim varovanjem. Ocena je VII+, VII, plezala sta pet ur, visoka je sto petdeset metrov.
Potem sta Franček Knez in Janko Oprešnik 2. junija v severni steni Planjave splezala prvenstveno, ki vstopi desno od Gradišnik-Ogrinove in poteka raztezaj in pol po Jančevi potem pa po zajedah do vrha malo nad Kamniškim sedlom. Imenuje se Rubin, visoka je šesto metrov, plezala sta jo sedem ur in ocenila VII. Po Knezovem mnenju je ena najlepših smeri v severni steni Planjave. Še isti dan sta na južni strani Planjave preplezala novo smer, verjetno prvo doslej, v Rdečem stolpu nad Wisiakovo grapo. Stolp je podoben peščenjaku (konglomerat) ali dolomitski skali (zlepljene kocke in kamni), od daleč precej odbijajoč, od blizu pa ne. Krvavo solzo z oceno VI+, VII- sta plezala tri ure, visoka je dvesto petdeset metrov, za varovanje pa sta največkrat uporabljala frende, ki sta jih zatikala v luknje.
VZHODNA STENA GOLARJEVE PEČI - Od leve proti desni so smeri Mali princ, Orlovska in Nebeški zvonovi (Foto: Franček Knez).
6. 6. pa sta z Jasno Bratanič plezala v Dedcu nad Korošico. Vstopila sta trideset metrov levo od Šarine poči, plezala naravnost navzgor in nato rahlo proti levi po previsnih ploščah in poklinah, ki so ponekod krušljive. Spodnja polovica smeri je povsem previsna, težka, zgoraj pa je plezanje levo od Sulice lepo. Smer je dolga sto štirideset metrov, ocenjena VII+, A1, imenuje se Brazgotina. V smeri sta pustila štiri kline in pet svedrovcev brez ploščic.
ALEŠ BJELČEVIČ
K 2 (8611 m)
Tomaž Jamnik je sporočil, da je odprava 5100 m visoko postavila bazni tabor. 26. maja so našli prehod preko nevarnega ledenika Godwin Austen in 5440 m visoko postavili izpostavljeno bazo oziroma oporišče pod steno. Zato je že naslednji dan stal tabor 1 (6100 m), vendar je 29. maja enega od šotorov podrl plaz. Dotedanje lepo vreme se je sprevrglo in na višini 6300 m so morali nehati napenjati vrvi. Prvi šotor tabora 3 (6700 m) so postavili 3. junija, kar je hkrati zadnji dan v poročilu. Doslej pod goro še ni nobene druge odprave. Zdravje vseh je dobro, delo teče po načrtu, le vreme bi bilo lahko boljše. Pozdravljajo Slovenijo, PZS, SMELT, sorodnike ter vse navijače.
TONE ŠKARJA
Dr. Tomaž Ažman
Tisti dan so nebo zagrinjali temni sivi oblaki, kot bi se hotela tudi narava posloviti od njega. Narava, ki jo je nadvse ljubil, spoštoval in v njenem krilu marsikdaj iskal uteho.
Dr. Tomaž Ažman je v planinske vrste prišel kot mlad fantič. Bil je zagnan in radoživ, že takrat želel doseči nekaj več, za kar je bil pripravljen trdo delati. Pridružil se je alpinistom in preplezal mnoge domače stene, njegovo prečenje Petelinjega grebena v Mount Blancu, je bilo takrat eno izmed največjih dejanj slovenskega alpinizma.
Vpisal se je na medicino in jo končal v najkrajšem možnem roku. Vključil se je v vrste gorskih reševalcev in skorajda ni bilo tečaja in izpitov prve pomoči, da ne bi na njih sodeloval oziroma jih vodil. Dokončal je specializacijo kirurgije in se zaposlil v bolnišnici Jesenice.
Pot dr. Tomaža Ažmana je segla tudi v gorovje Hindukuša in Himalaje, kjer je bil gornik, zdravnik in predavatelj gorskim vodnikom v Nepalu. Postal je aktivni gorski reševalec-letalec in načelnik zdravniške podkomisije pri GRS Slovenije. Zastavljal si je visoke cilje in jih tudi dosegal, v poklicu in planinstvu.
Gorski reševalci smo izgubili velikega prijatelja. Tomaž je bil človek s srčno kulturo, bi rekel Čopov Joža, in to je bila po njegovem najvišja možna ocena za človeka. Hvala prijatelju za vse, v srcih gorskih reševalcev bo ostal v najlepšem spominu.
GORSKI REŠEVALCI
Spominska smer za dr. Tomaža Ažmana
En teden potem, ko sta Janez Primožič in Slavko Rožič preplezala novo, Tržiško smer v Velikem Draškem vrhu, je bil Janez Primožič, tokrat z drugim soplezalcem, spet v Krmi. V nedeljo, 6. 6. sta tokrat levo od smeri DKV preplezala novo smer, ki sta jo posvetila pred kratkim umrlemu zdravniku in gorskemu reševalcu dr. Tomažu Ažmanu. Smer gre vzporedno z DKV, skala je izredno dobra, prehodi zelo lepi. Visoka je štiristo metrov, ocenjena VI, A1, plezala sta šest ur in uporabila deset klinov ter kakšen zatič in frend. V smeri sta pustila šest klinov in prusik okoli mostička. Po njunem mnenju je smer zelo lepa in vredna ponavljanja.
(AB)
Naše gore predstavlja Avstrijka Ingrid Pilz
Mladinska knjiga je predstavila knjigo Čudoviti svet Julijskih Alp, prevod dela, ki je izšlo pri avstrijski založbi Styria - Pomisel ob reklami
LJUBLJANA - Knjiga, katero je napovedovala doslej menda najbolj obsežna propagandna akcija na področju naše planinske literature, je nedavno doživela tudi uradni krst; na tržišču pa je že kar nekaj dni. Glavna urednica Irena Trenc-Frelih in prevajalca - Darinka Petkovšek in Marjan Krušič, ki je bil tudi urednik - so jo lepo predstavili in opravičili avtorico, ki je bila sicer napovedovana s predavanjem na isto temo: Čudoviti svet Julijskih Alp.
Knjiga je zanimiva, polna lepih fotografij in tiskana na kvalitetnem papirju, ima 194 strani formata 22 cm X 28 cm, trdo vezavo, je kvaliteten grafični izdelek ... Moti pa me (in to močno) del propagandne glorifikacije, s katero so jo napovedovali: »Prvič v stoletni zgodovini organiziranega planinstva so tako pri nas v eni knjigi popolno in pregledno predstavljene Julijske Alpe tostran in onstran državnih meja«. Tudi razlaga, ki smo jo slišali, da s tem niso mislili v ničemer zmanjšati pomena dosedanjih planinskih vodnikov, med katerimi jim je Miheličev Julijske Alpe celo služil kot osnovni vir za prevajanje oziroma prirejanje imen, ne pomaga. Iz celotnega konteksta (propagandne akcije in še posebej knjige) je mislim nesporno razvidno, da gre za zvrst vodniške literature in jo zato lahko tudi primerjamo le s tako. Na tem področju pa Slovenci le nismo tako revni, da bi morali čakati na tujca, da nam predstavi naše gore. Trditev iz propagandnega teksta, ki smo ga dobili na prireditvi, da so vse poti (do teh alpskih lepot) natančno opisane, pa je sploh iz trte zvita. V resnici ni opisanih niti desetina sprehodov in izletov, gorskih tur ter plezalnih poti (to so termini avtoričine kategorizacije)?
Knjiga Čudoviti svet Julijskih Alp ima tudi dodatek enakega imena z nadnaslovom Vodnik. To je brošura za turo, v kateri so ponatisnjene sheme itinerarjev iz osnovnega dela in (skrajšani) opisi, ponekod pa tudi le opomba na kak opis; n. pr. pod točko 7 Bohinj in njegovi ljudje — glej splošen opis. Dobra zamisel, žal pa se vsebini preveč podvajata.
Edicija je bila očitno res zamišljena bolj za turiste, ki pridejo na Koroško dopustovat. (Nemško govoreči planinci imajo namreč tudi onstran meje na voljo kar nekaj kvalitetne vodniške literature o Julijcih.) Je pa, kaže, tovrstnih potrošnikov tudi pri nas dovolj? Od 6000 izvodov, kolikor so jih natisnili v Tiskarni Mladinske knjige, jih je namreč po podatkih prodajne službe menda že 2500 oddanih; v prednaročilu po 4400, oziroma v prodaji po 4840 tolarjev (in seveda maloprodajni davek).
Avtorici, sicer univerzitetni profesorici biokemije, se vidi, da je zaljubljena v Julijce. Dvajset in več let jih že obiskuje, fotografira in zbira gradivo. In z mnogimi domačini je navezala pristne stike. Zato je tudi razumljiv njen uvodni zapis. Knjigo hvaležno posvečam vsem, ki so pomagali, da je zaščiten večji del Julijskih Alp.
FRANCI SAVENC
ALPINISTIČNE NOVICE
Soliral dve sedmici v Koglu
Urban Golob je v torek, 1. junija, v Koglu sam preplezal Spominsko smer Zajcu in Šolarju z oceno VII, ki pa je neuradno menda vsaj za podstopnjo višja. Potem je sestopil po Virensu in prosto ponovil še Hruško z originalnim vstopom naravnost čez streho. Tudi to je splezal prosto, ocena za streho pa je verjetno okoli VII- ali pa celo VII. Nad gredino je plezal levo od kaminov in sestopil po Zeleni zajedi. Oba vzpona skupaj s sestopi je opravil v samo uri in pol.
V nedeljo 30. 5. sta z očetom Janezom ponovila še Tržiško v isti steni. Ta dan je bilo v steni kar nekaj navez.
(AB)
15 novih sodnikov pripravnikov
V organizaciji Podkomisije za športno plezanje pri Planinski zvezi Slovenije, je bil od 22. do 23. maja v Ljubljani potekal tečaj za republiške sodnike športnega plezanja. Teoretični in praktični del je spremljalo šestnajst plezalcev in alpinistov iz osmih alpinističnih in športnoplezalnih odsekov ter športnoplezalnih klubov. Kar petnajst jih je uspešno opravilo pisni test in dokazalo praktično usposobljenost za sojenje športnoplezalnih tekmovanj . Naziv sodnik pripravnik so si pridobili: Maja Ulaga (Akademski AO), Andrej Primožič (AO Celje), Alenka Pavšič (ŠPO Idrija), Branko Ivanek, Fredy Kelc, Boris Lorenčič in Boris Strmešek (AU Kozjak), Matevž Gradišek, Borut Lili k. Romana Savič in Stanko Zidan (AO Ljubljana Matica), Rajko Štalekar (AÓ Slovenj Gradec), Rok Kodre (Šaleški AO). Matjaž Erpič in Tomaž Erpič (PK Škofja Loka).
Katedrala Lotse
Ob izidu Ravniharjeve knjige in po ogledu filma z enakim naslovom bo Cankarjeva založba v torek, 15. t. m., ob 17. uri, v dvorani E3 v Cankarjevem domu priredila okroglo mizo o problamatiki filma, alpinizma in vprašanj, ki so preko te teme tudi širše zanimiva za Slovence. Pogovor bo vodila profesorica Katarina Lavš in gotovo ji bo uspelo odpreti še kako okence v navidez precej zaprto področje. Sodelovali bodo še: Tomo Česen, Tomaž Ravnikar, Janko Kokalj, Tone Škarja, Mišo Jezernik in Janez Musek pa tudi drugi obiskovalci.
T. Š.
Od Arca preko Julijcev do Kamniških
Člani AO Kranj so od 22. do 30. maja opravili precej vzponov v različnih gorstvih.
Aleš Ekar in Matej Kranjc sta 22. maja v Vežici ponovila Akademsko, Ekar prosto (VII-), Tone Štern in Alenka Jerala sta istega dne v Debeli peči ponovila Sekločevo (V, A0, 400 m, 8 ur), Renata Mezgec in Silvo Mavri pa sta 25. 5. v Koglu zlezla Rumeno zajedo, Mavri prosto (VII—). V Beli peči sta 24. 5. Viktor Relja in Suzana Gorjup ponovila Golcarsko in Direktno, dva dni pozneje pa sta že plezala v Arcu, kjer sta ponovila smeri Trento (V+, 100 m), Prima opera (V+, 100 m), Pereza (VI-, 30U m), Luna 85 (VII/VI, 300 m) in 29. maja Similaun (VI, 300 m). En dan pozneje sta v Koštnikovem turnu ponovila Jannino poč (V, 300 m). Andrej Zidar in Franci Markič sta v Vežici ponovila Akademsko (VI, A0).
(AB)
V Marmoladi in Cinque Torn
Člani AO Nova Gorica Stane Jablanšček, Jernej Zavratnik, Vasja Kolavčič, Zlatko Koren in Peter Štefančič so 29. maja v severni steni Marmolade ponovili Direktno smer (50°-60°, 500 m). Razmere so bile idealne, možna pa je še dobra turna smuka. Še istega dne so Koren, Kolavčič in Štefančič v Torre Lucy v skupini Cinque Torri ponovili smer Lucy. Druge vzpone jim je preprečilo slabo vreme.
Doma pa je več navez ponovilo Gobo in Muho, Marko Likar in Marko Krasan sta splezala Mamula go home.
(AB)
Šola Nepal
KOTG je na svoji redni seji 10. junija izmed prijavljencev izbrala ekipo inštruktorjev za jesenski tečaj nepalskih gorskih vodnikov v Manangu: vodja Bojan Pollak, inštruktorji Janez Benkovič, Vlado Schlamberger, Franc Tomše, Klemen Volontar in zdravnica Vlasta Rebec. Odšli bodo okrog 10. avgusta in se vrnili v začetku oktobra. Sredstva še niso zagotovljena, vendar jih bo verjetno preskrbelo Ministrstvo za šolstvo in šport. Ta za Nepal koristna in za predstavitev Slovenije pomembna pomoč teče brez posebnih motenj, toda z velikim entuziazmom že od leta 1979.
(T. Š.)
Treking okoli Anapurne
Od 5. septembra do 9. oktobra organizira Športno društvo Krplje na Fakulteti za šport pod vodstvom Marka Štirna treking okoli Anapurn. Pot bo šla preko Amsterdama v Katmandu, na Tajsko v Bangkonk in na južnokitajsko morje. Glavnina trekinga se bo odvijala v gozdovih in prelazih okoli Anapurn. Popotniki bodo obi-skali slovensko alpinistično šolo v Manangu, se povzpeli na sedlo Thorung (5400 m) ipd. Hoje v posameznih etapah bo od šest do deset ur.
Cena bo nižja od 1600 dolarjev, vanjo pa so všteti vsi letalski prevozi, hrana, hoteli, vizumi in organizacija. Prijavite in za podrobnosti pozanimate se lahko pri Marku Štimu, Šiškovo naselje 47, 64000 Kranj, tel. (064) 311-417.
(AB)