Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.01.1996

Delo, Šport: ... Jeglič, Štremfljeva in Čar alpinisti leta'95

Podelili priznanja najboljšim slovenskim alpinistom v '95 - Spomin na Slavca Svetičiča - Podvige doma in na tujem načrtujejo tudi v prihodnje

V sredo zvečer je bila v stavbi ČZP Delo slovesnost, na kateri sta predsednik PZS Andrej Brvar in načelnik Komisije za alpinizem Matjaž Wiegele podelila priznanja najboljšim alpinistom v lanskem letu. V minuli sezoni so se še posebej izkazali alpinistični smučarji, saj so smučali kar z dveh osemtisočakov - Anapurne in Gašebruma I.
Dosežki v drugih zvrsteh alpinizma so sicer nekoliko zaostajali za dosežki prejšnjih let, vseeno pa je bilo opravljenih nekaj lepih vzponov.
V uvodnem govoru se je Andrej Brvar spomnil tudi na Slavca Svetičiča, ki nas je dolga leta presenečal z izjemno drznimi solo vzponi, letos pa je izginil med samostojnim poskusom v steni Gašebruma IV. Vzpon prek te stene bi bil krona vseh njegovih dosežkov, vendar pa je med plezanjem žal prestopil ozek rob, onkraj katerega ni več vrnitve.

Priznanje za najboljšega alpinista je prejel Janez Jeglič, ki je v vrhu slovenskega alpinizma, pa tudi svetovnega, že več kot deset let. V minulih letih je preplezal več zahtevnih smeri v Patagoniji, zahodno steno Bagiratija 3, južno steno El Capitana, se povzpel na Everest in preplezal smer spodnje desete stopnje v Mišji peči. V letu 1994 je z Miho Praprotnikom ponovil eno najtežjih tehničnih smeri v El Capitanu Sea of Dreams (A5), v Mišji peči pa je preplezal športno smer, ocenjeno s čisto desetko.

 

Marija Štremfelj je naša najboljša alpinistka v letu 1995. Z možem Andrejem se je povzpela na osemtisočak Čo Oju, kar je že njen tretji vrh, višji od 8000 metrov. Kot vsestranska alpinistka seje izkazala tudi z vzponom spodnje devete stopnje v plezališču.

 

Najboljši alpinistični smučar je Marko Čar. V zadnjih nekaj letih je opravil vrsto zelo zahtevnih spustov s snežno desko v Alpah. Svoj največji uspeh je dosegel lani poleti, ko se je s snežno desko spustil z vrha Gašebruma I (8068 m). Podvig je opravil skupaj z Iztokom Tomazinom, ki pa je za spust uporabil smuči.

 

Blaž Stres je bil proglašen za najobetavnejšega mladega alpinista. V minulem letu je preplezal novo smer v centralno azijskem pogorju Tien Šan. V malo obiskanih in zahtevnih stenah nad Trento in Možnico je preplezal tri težke prvenstvene smeri šeste in sedme stopnje.

Najboljši vzpon v naših gorah je prva prosta ponovitev Obraza Sfinge, legendarne smeri v triglavski Steni. S tem vzponom sta Miha Kajzelj in Gregor Kresal preplezala prvo smer spodnje desete stopnje v naših gorah. Najboljši alpinistični smuk v tujini je spust z Gašebruma I. Najboljša vzpona v tujih gorstvih sta Sea of Dreams v El Capitanu in prvenstvena smer Rojen pod radovedno zvezdo v Severnem stolpu skupine Paine, ki sta jo v viharnem patagonskem vremenu preplezala Marko Prezelj in Andrej Štremfelj.
Prireditev se je končala s predstavitvijo najboljših alpinističnih fotografij, ki so bile poslane na natečaj KA. Priznanja zanje so dobili Marko Čar, Pavle Kozjek, Peter Pehani in Marko Prezelj.
In kako naprej? Osrednja akcija KA v letošnjem letu bo obisk pogorja Api - Nampa v Nepalu, Davo Karničar načrtuje prvi smučarski spust z vrha Everesta, Vanja Furlan in Tomaž Humar zahtevno prvenstveno smer v Ama Dablamu, Janez Jeglič pa solo vzpon na Nupste. Dosežki Česna, Jegliča, Kara, Kneza, Svetičiča in ostalih v zadnjih desetih letih so bili res izredni, upamo pa lahko, da se bo zlata doba slovenskega alpinizma še ponovila.

Smučarsko alpinistični rally
AO, GRS in ŠD Jezersko prirejajo v soboto 27. t.m. prvi smučarsko-alpinistični rally Jezersko 96. Tekmovanja se lahko udeležijo dvočlanske ekipe, ki bodo morale najprej s turnimi smučmi prehoditi in presmučati 15 kilometrov dolgo progo s 700 m višinske razlike, na koncu pa bodo morale opraviti z dvema tekmovalnima preizkušnjama, sprintom in veleslalomom. Končni vrstni red bodo določili po rezultatih sprinta in veleslaloma. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri. Prijave do 25. t.m. zbira AO Jezersko, Zg. Jezersko 47, 64206 Jezersko, tel. (064) 44 059.

(M. P.)

Srečanje v Fournelu
Francoski alpinisti so med 5. in 7. t.m. že šestič organizirali srečanje lednih plezalcev v kraju l'Argentiere la Besse, nad katerim je dolina Fournel s številnimi ledenimi slapovi. Srečanja se je udeležilo kar deset naših alpinistov: Marko Čar, Uroš Rupar, Marko Prezelj, Andrej Štremfelj, Aljaž Anderle in Klemen Premrl (udeležbo jim je omogočila PZVA) ter Vanja Furlan, Tomaž Humar. Darja Zaplotnik in Alenka Jerala.
Prvi večer so prireditelji pripravili zelo zanimivo predavanje o lednem plezanju po svetu. Predavatelj je predsta-vil Kanado, Škotsko, Norveško in druga območja ekstremnega plezanja v ledu. Drugi večer je svetovno znani alpinist Cristophe Profit predaval o prvenstveni smeri v K2.
Seveda so udeleženci vsak dan tudi plezali v slapovih. Razmere so bile nadvse slabe, po mnenju lokalnih plezalcev najslabše v zadnjih petnajstih letih. Dolina Fournel, v kateri je največ slapov, je bila zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprta, zato so plezali drugje. Zavoljo toplega vremena marsikateri slap sploh ni bil narejen, v drugih pa je bila velika gneča. V teh razmerah tudi naši niso uspeli preplezati kaj več kot nekaj srednje težkih slapov.

(M. P.)

Tretja smer v južni steni Cerro Torreja
V južni steni Cerro Torreja so do te zime preplezali le dve smeri. Obe slovenski alpinisti: prvo Janez Jeglič in Silvo Karo, drugo pa Jeglič, Marko Lukič in Miha Praprotnik. Tretjo smer (z oceno VII A4) pa so zdaj preplezali Italijani Ermanno Salvatera, Piergiorgio Vidi in Roberto Manni. Potegnili so jo sredi stene med obema slovenskima smerema. Opremo, ki jo je bilo približno 500 kg, so pod steno pripeljali s helikopterjem. Med opremo je bil tudi majhen bivak, katerega so vlekli čez celo steno. Plezali so v kapsulnem stilu: iz bivaka so nekaj dni fiksirali vrvi, nato potegnili vso opremo do najvišje točke in potem spet napeljevali vrvi. V steni so nepretrgoma preživeli 23 dni. Malo pod vrhom jim je dokončno zmanjkalo hrane zato so morali sestopiti po klasični Maestrijevi smeri. V južni steni Cerro Torreja so sedaj že tri smeri, vendar pa se vse že pod vrhom priključijo Maestrijevi smeri. V vseh treh primeril so prvi plezalci sestopili po Maestrijevi smeri, ne da bi stopili na vrh gore.

(M. P.)

Finale srednješolcev
V četrtek 18. t.m. bo ob 16. uri na Škofijski klasični gimnazij v Ljubljani-Šentvidu finale drugega srednješolskega prvenstva v športnem plezanju. Vabljeni

(M. P.)

ZAHVALA
Vsem, ki so kakorkoli sodelovali in pomagali pri iskanju Staneta Belaka in Jasne Bratanič, se iskreno zahvaljujemo.

Družina Belak


Brez derez je težko sestopati
KAMNIK, 16. januarja - V nedeljo, malo pred polnočjo, je kamniške policiste poklicala Ljubljančanka Vera Klemenc in prijavila, da pogreša svojega 45-letnega moža Staneta, ki je odšel v Kamniške, na Grintovec in se še vedno ni vrnil. Stane Klemenc je parkiral avto pod Žagano pečjo v Kamniški Bistrici.
Osem kamniških gorskih reševalcev je šlo takoj v akcijo. Ob tri četrt na eno zjutraj so se odpravili na Kokrško sedlo, od tam pa proti Grintovcu. Klemenca so našli malo po peti uri zjutraj. Planinec si je pod Grintovcem na poti Čez jame proti Kokrškemu sedlu, približno 2200 metrov visoko, skopal luknjo v snegu in v njej čez noč bivakiral.
Reševalcem je povedal, da je šel prejšnji dan okrog poldneva od Kokrškega sedla na Grintovec, kjer so mu dereze »ušle« v dolino in je moral v dolino po zmrznjenem snegu sestopati zelo previdno in počasi. Tudi padel je, se odrgnil po obrazu, toda k sreči se je s cepinom ujel. Ker pa se je mračilo in se je bal, da bi mu spet zdrsnilo, se je raje odločil za bivakiranje. Od reševalcev je dobil druge dereze in vsi skupaj so bili včeraj ob pol desetih dopoldne v dolini.

K. D.
 

15.01.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I.K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.