Delo, Šport: ... Mount Everest je bil njen veliki himalajski cilj
Kranjčanka Marija Štremfelj naša »najvišja« alpinistka - Za Andreja Štremflja Everest že drugič, za Janeza Jegliča prvi osemtisočak
KRANJ - Jugoslovanska zgodovina osvajanj vrhov prek magičnih 8000 metrov se je začela 6. oktobra 1975, ko sta Stane Belak in Marjan Manfreda prek južne stene splezala na 8463 m visoki Makalu. Najvišji vrh na svetu so naši alpinisti prvi dosegli 13. maja 1979 prek zahodnega grebena. Na vrhu sta bila prva Andrej Štremfelj in Nejc Zaplotnik.
Prav istega leta, ko smo Jugoslovani osvojili prvi osemtisočak, je Mount Everest dobil prvi ženski vzpon. Mala japonska alpinistka Junko Tabei je bila prva ženska na strehi sveta. Točno 15 let in dan za prvim jugoslovanskim vzponom na osemtisočak pa je tudi naša alpinistka stopila na najvišjo zemeljsko točko. Marija Štremfelj, Andrej Štremfelj, Janez Jeglič in Šerpa Lakpa Rita so 8848 metrov visoki vrh Everesta po normalni smeri dosegli 7.
oktobra.
TUDI NA UMETNI STENI - Marija Štremfelj med plezalno tekmo v Kranju.
Čeprav Marije Štremfelj ni potrebno posebej predstavljati, pa je vseeno prav, da ob tem uspehu na hitro naštejemo nekaj njenih najboljših dosežkov. Profesorica biologije na kranjski gimnaziji, mati 10-letne Katarine in 7-letnega Anežeta, se je rodila leta 1957 v veliki Perčičevi družini v Kranju, kjer je bilo deset otrok. Marija je začela s plezanjem pravzaprav skupaj s sestro Barbaro leta 1975, že nekaj let prej pa se je z njim ukvarjal brat Tone. Prva odprava Marije Štremfelj so bili Andi leta 1979, kjer je splezala na Alpamayo (5947 m) in Kitarayu (6040 m). Tri leta kasneje je bila članica naše uspešne ženske odprave v Pamir. Takrat so skoraj vse članice splezale na vrh 7495 metrov visokega Pik Komunizma. Leta 1986 pa je prišla na vrsto odprava v Karakorum, kjer je Marija kot naša prva alpinistka osvojila osemtisočak. Bil je to Broad Peak (8047 m). Med temi odpravami je seveda opravila vrsto pomembnih vzponov in to praktično na vseh področjih plezanja. Na svojem seznamu ima tako prve ženske ponovitve Velebitaške in Raza Klina v Paklenici, prvo žensko zimsko ponovitev Dularjeve zajede v severni steni Jalovca. Ima tudi sploh prvo zimsko ponovitev smeri Krivic-Cedilnik v Široki peči, pozimi pa je tudi splezala slavno Cozzolinijevo zajedo v 900 m visoki severni steni Malega Koritniškega Mangrta. Lani je splezala Walkerjev steber v Grandes Jorasses — bil je to prvi jugoslovanski ženski vzpon v enem od Treh problemov Alp. Vsemu temu pa je treba dodati še njene dosežke v športnem plezanju. Himalaja in športno plezanje sta si v celotni paleti plezalske dejavnosti morda najbolj vsaksebi. Toda lahko rečem, da ne poznam nobene alpinistke na svetu, ki je splezala na vrh nad 8000 metri in ima istočasno tako dobre rezultate v športnem plezanju. Marija Štremfelj je tako npr. v Dolžanovi soteski preplezala Soleo (VlII+/IX-), Disco in Bogove (obe IX-), v Paklenici pa Majhne, ostre, zle (IX-). Na plezalskih tekmovanjih doma pa se praktično redno uvršča v sam vrh. Na državnem prvenstvu v Bohinju lani je bila tretja, na lanskem Rock Mastni v Kranju druga, zmagala pa je v Zagrebu in Domžalah, od njene prepričljive zmage na junijskem Mastru v Kranju pa so do osvojitve najvišjega vrha na svetu minili le slabi štirje meseci. To so podatki, ki dovolj zgovorno govorijo sami za sebe.
Njen mož Andrej in Janez Jeglič sta njen uspeh samo še dopolnila. Andrej je tako na Everest splezal že dvakrat, Jeglič pa je vsem njegovim raznovrstnim ekstremnim dosežkom dodal še osemtisočak. Doslej je na vrh Everesta splezalo 8 jugoslovanskih alpinistov in med temi sta bila Stipe Božič in Andrej Štremfelj po dvakrat.
TOMO ČESEN
»Terra mystica« ali Kras poslednji neodkriti predeli
Bogdan Kladnik zavzeto raziskujejo slapove in tesni, pripravlja pa tudi multivizijsko predavanje in monografijo
LJUBLJANA - Spuščanje po koritih, težko prehodnih tesneh in slapovih, ki povezujejo posamezne tolmune, je pravzaprav simbioza alpinizma in jamarstva. Če pa je povezano tudi z beleženjem tehničnih podatkov in fotografiranjem, je to že pravo študijsko delo, ne le raziskovanje »nekoristnega sveta«.
Bogdan Kladnik, ki se je ukvarjal že z marsičem, se zadnja leta posveča pravzaprav skoraj izključno razsikovanju krasa in pojavov v njem, še posebej pa težko prehodnih vodotokov; kam vse ni že prodrl, s tovariši pa tudi sam in zadnje čase opaža, da jim ponekod slede tudi drugi.
V koritu Mlinarice so maja naleteli na spremembe, kakršnih v nobenem primeru ne bi mogli predvideti; komaj so izplezali. Poslej ne zaupa nobenemu opisu več, še lastnem ne. Raje vzame s seboj preveč, da se ne bi ponovilo kaj podobnega.
Poleti sta z Andrejem Narobetom raziskovala Globoški potok, ki se izpod Skutnika spušča v dolino Učje. Čeprav se jima je ob prvem obisku zlomil sveder, sta dodobra raziskala srednji del, ob naslednjem delu pa vsega in še Učjo sta preplavala do Žage. Septembra sta s svedrovci, zakitanimi, da bi zdržali kar najbolj, opremila spust po Mlinarici, dva dni kasneje pa sta ponovila dejanje Smerduja in Skoberneta, ki sta pred leti prva preplavala Mostnico od doma v Vojah do Hudičevega mostu.
S teh in prejšnjih raziskovanj se je Kladniku nabrala velika zbirka izjemnih diapozitivov. 150 jih je odbral in z založbo Karantanija pripravlja knjigo »Terra mystica«, s podnaslovom Kras, poslednji neodkriti predeli. Knjiga bo imala tudi vodniški del, ki ga bodo natisnili v petih jezikih. Sredi novembra bo v Cankarjevem domu multivizijska promocija, ko bodo začeli sprejemati tudi že prednaročila.
FRANCI SAVENC
Srečanje alpinistov
Ko je sedaj že pokojni Tone Bučer oktobra 1982 v Logarski dolini pripravil prvo srečanje starejših alpinistov, je zapisal: naj bo to srečanje predvojnih alpinistov z alpinisti, ki so se po osvoboditvi aktivno udejstvovali v gorah in bili pobudniki, organizatorji ali inštruktorji na prvih tečajih ... Skratka alpinisti, ki so se srečevali pri vzgoji naše prve povojne alpinistične generacije. Odtlej so bila srečanja vsako jesen, v Logarski, Vratih ali na Vršiču, kjer bo tudi letošnje deveto.
Organizacijski odbor, ki ga vodi Vlasto Kopač, vabi v petek 19. oktobra v Tičarjev dom na Vršiču. Zbrali naj bi se do 18. ure, po večerji je v načrtu krajši program, potem pa klepet z obujanjem spominov. V soboto pa naj bi skupaj odšli na kako turo. Prevoz je predviden z osebnimi avtomobili, zato ne bo odveč še opozorilo: Če bi morebiti zamedlo cesto na Vršič, bo srečanje ob isti uri v hotelu Prisank v Kranjski Gori.
Prijave, sporočila o prostih mestih v avtomobilu in drugo sprejema pisarna Planinske zveze Slovenije (061) 312-553.
L. D.
Jugoslovanski alpinisti z osvojenimi osemtisočaki
1. Viki Grošelj (8) - Makalu (8463 m), 10. 10. 1975, Manaslu (8163 m), 4. 5. 1984, Broad Peak (8047 m), 28. 8. 1986, Gašerbrum II (8035 m), 4. 8. 1986 Čo Oju (8201 m), 5. 11. 1988 ,Lhotse (8516 m), 30. 4. 1989 Everest (8848 m), 10. 5. 1989 Šiša Pangma (8046 m), 20. 10. 1989
2. Andrej Štremfelj (6) - Gašerbrum I (8068 m), 08. 7. 1977 Everest (8848 m), 13. 5. 1979 Broad Peak (8047 m), 29. 7. 1986 Gašerbrum II (8035 m), 4. 8. 1986 Šiša Pangma (8046 m), 20. 10. 1989 Everest (8848 m), 7. 10. 1990
3. Stipe Božič (3) - Everest (8848 m), 15. 5. 1979 Manaslu (8163 m), 4. 5. 1984 Everest (8848 m), 10. 5. 1989
4. Tomo Česen (3) - Jalung Kang (8505 m), 22. 4. 1985 Broad Peak (8047 m), 29. 7. 1986 Lhotse (8516 m), 24. 5. 1990
5. Nejc Zaplotnik (3) - Makalu (8463 m)? 8. 10. 1975 Gašerbrum I (8068 m), 8. 7. 1977 Everest (8848 m), 13. 5. 1979
6. Pavle Kozjek (3) - Broad Peak (8047 m), 30. 7. 1986 Gašerbrum II (8035 m), 4. 8. 1986 Šiša Pangma (8046 m), 19. 10. 1989
7. Stane Belak (2) - Makalu (8463 m), 6. 10. 1975 Everest (8848 m), 15. 5. 1979
8. Bogdan Biščak (2) - Broad Peak (8047 m), 28. 7. 1986 Gašerbriim II (8035 m), 4. 8. 1986
9. Jože Rozman (2) - Čo Oju (8201 m), 5. 11. 1988 Nanga Parbar (8125 m), 31. 7. 1990
10. Marija Štremfelj (2) - Broad Peak (8047 m), 4. 8. 1986 Everest (8848 m), 7. 10. 1990
11. Iztok Tomazin (2) - Daulagiri (8167 m), 4. 12. 1987 Čo Oju (8201 m), 2. 11. 1988
12. Janko Ažman - Makalu (8463 m), 8. 10. 1975
13. Filip Bence - Šiša Pangma (8046 m), 20. 10. 1989
14. Borut Bergant - Jalung Kang (8505 m), 22. 4. 1985
15. Bogdan Brakus - Čo Oju (8201 m), 11. 5. 1986
16. Janez Dovžan - Makalu (8463 m), 11. 10. 1975
17. Rado Fabjan - Broad Peak (8047 m), 29. 7. 1986
18. Marija Frantar - Nanga Parbat (8125 m), 31. 7. 1990
19. Dimitar Ilievski - Everest (8848 m), 10. 5. 1989
20. Tomaž Jamnik - Broad Peak (8047 m), 29. 7. 1986
21. Janez Jeglič - Everest (8848 m), 7. 10. 1990
22. Dušan Jelinčič - Broad Peak (8047 m), 4. 8. 1988
23. Blaž Jereb - Čo Oju (8201 m), 9. 11. 1988
24. Silvo Karo - Broad Peak (8047 m), 10. 10. 1975
25. Ivč Kotnik - Makalu (8463 m), 10. 10. 1975
26. Marjan Kregar - Daulagiri (8167 m), 4. 12. 1987
27. Matevž Lenarčič - Broad Peak (8047 m), 4. 8. 1986
28. Marjan Manfreda - Makalu (8463 m), 6. 10. 1975
29. Rado Nadvešnik - Čo Oju (8201 m), 8. 11. 1988
30. Marko Prezelj - Čo Oju (8201 m), 8. 11. 1988
31. Roman Robas - Čo Oju (8201 m), 9. 11. 1988
32. Mojmir Štangelj - Broad Peak (8047 m), 4. 8. 1986
ALPINISTIČNE NOVICE
Zvezni alpinistični tečaj
Od 19. do 20. oktobra organizirata komisija za alpinizem pri PZS in koordinacijska komisija za alpinizem pri PZJ v Kamniški Bistrici (lovska koča na drugi strani Struge) zvezni alpinistični tečaj. Na njem bodo prevetrili, dopolnili in potrdili obstoječo doktrino naše alpinistične šole ter v obliki tez razširili dosedanji program s tremi novimi tematskimi področji. Če bo dovolj časa bodo dodatno organizirali še okroglo mizo na temo Alpinizem na novih poteh.
Alpinistična šola АО Matica
Alpinistični odsek Matica iz Ljubljane bo svojo šolo letos pričel v četrtek, 25. t. m. ob 18.30. Vabijo vse zainteresirane.
АО Matica v Kamniških Alpah
Člani АО Matica so bili zadnji septembrski vikend na bivaku pod Skuto in v bližnjih stenah opravili 26 vzponov. V spomin na preminulega Gorazda Zrimška sta Marko Belingar (s katerim je Zrimšek lansko leto splezal to smer) in Borut Naglič opremila smer Golo sonce v južni steni Skute. Poteka v dobri skali po gladkih ploščah levo od smeri Pod stolpom. Ocena smeri je VI, A2/V+, 300 m. Smer sta ponovila tudi Boštjan Ložar in Grega Kresal. Vsa varovališča so opremljena s svedrovci. V isti steni sta Alma Ušeničnik in Tadeja Križnar ponovili Pod stolpom (VI-/V).
V vzhodni steni Skute pa sta Stane Belak in Marta Zupančič splezala novo smer, ki poteka med smerema Silos in Perunika. Dolga je 5 raztežajev, ocena pa je V-/VI+, III (140 m, 2 uri). Naveza Tomaž Košir in Matej Rupret sta v Štruci ponovila znano Direktno smer. V Koglu pa sta Rok Grandič in Tomaž Jakofčič prosto ponovila Smer Marije pomočnice (VIII-).
Omenimo še 68-letnega Dušana Koširja, ki se je članom АО Matica pridružil šele letos in v navezi s Stanetom Belakom in Marto Zupančič splezal Peruniko (IV/III) v vzhodni steni Skute.
Pogovor Messner-Česen
V nedeljo, 21. t. m., bo ob 20.30 na II. programu TV Slovenija pod naslovom Pogovor na strehi sveta objavljen intervju v Reinholdom Mesnerjem in Tomom Česnom. TV Slovenija in novinar Jože Hudeček so ga posneli med zadnjim Messnerjevim obiskom v Kranju.
Vrvi iz ČSFR
Podjetje TKM obvešča ob začetku alpinističnih šol, da ima še nekaj alpinističnih vrvi izdelanih v ČSFR. Cene so ugodne: 45 m po 1200 din, 60 m 1400 in 80 m 1500 din. Na voljo so tudi karabini z varnostno matico po 80 din. Informacije po telefonu (Ò61) 576-185 med 18. in 19. uro.
Prečenje Pobeda - Han Tengri
Eno od največjih letošnjih dejanj sovjetskih alpinistov v visokih gorah so opravili v Tien Šanu. Ekipa iz Kazahstana, ki jo je vodil Valerij Hriščatij, je za šampionat ZSSR opravila velikopotezno prečenje najvišjih vrhov Tien Šana. Začeli so prek vrha Važa Pšavela (6918 m), se povzpeli na Sovjetsko Armenijo (6900 m), potem pa na vzhodni vrh Pobede (7030 m), vrh Vojni topografi (6873 m). Družba (6800 m) in na koncu še na Han Tengri (6995 m). Predsednik federacije alpinizma za Kazastan K. Valijev je to dejanje ocenil: le Hriščatij, ki je bil doslej že trikrat na Pobedi, enkrat celo pozimi, se je lahko spomnil kaj takega in edini je, ki je to lahko tudi uspešno izpeljal.
Ararat'90
Ararat (Büyük Agridagi, 5165 m), svetopisemska (Noetova) gora, nekdanji vulkan ... in najvišji vrh Turčije je bil cilj že številnih naših gornikov. Se pa občasno kje zatakne. Za tiste, ki razmišljajo o vzponu nanj zato ne bo odveč nekaj podatkov, ki smo jih povzeli po poročilu Bogdana Rojsa. Vodil je popotovanje 36 planincev iz vse Slovenije, ki so ga pripravili v PD Kozjak iz Maribora.
Potovali so z avtobusom (2 šoferja) prek Bolgarije, kjer še vedno velja, da je ob vsakem prehodu meje potrebno menjati 20 DEM za osebo. Drugi strošek je taksa za Ararat - 50 USD na osebo. Obvezno pa je potrebno najeti še njihovega vodnika (na 15 udeležencev po enega), kar spet stane po 50 USD na dan; najmanj krat pet, tudi če vsa tura navadno traja le tri dni. Ali pa - aranžma pri turški agenciji Trek travel v Dogu Bayazitu za zahodnjake 400-600 USD, za druge pa tudi manj. (Mariborčani so se po celodnevnem prepričevanju sporazumeli za 110 USD, kar je bila najbrž minimalna cena, pa vendarle niso bili za nič prikrajšani.)
Za potovanje na Ararat je potreber tudi vizum, ki pa jo izda turška ambasada v Beogradu šele po odobrenju njihovega zunanjega ministrstva za notranje zadeve. Zato je potrebno prošnjo s seznamom vseh udeležencev vložiti vsaj tri mesece pred odhodom (Enako velja tudi za Mali Ararat, Čilo in Sat).
Vzpon in sestop z vrha Ararata je trajal tri dni. Prvi dan so jih zapeljali do kurdske vasice Yusuf Agii, 190 m visoko, potem pa so šli še poltretj uro peš, do tabora 1, 3000 m visoko. Prtljago so jim v tabor zvozili z džip Naslednji dan so se v treh urah in pol povzpeli do T2 (4200 m), prtljaga pa je prišla za njimi tokrat na konjih! Tretji dan pa so odšli na pot že ob 3.30 in v nekaj več kot štirih urah - nad višino 4900 m po snegu - se jih je 15 povzpelo na vrh (5165 m). In še isti dan 3300 m navzdol, do vasi, v kateri jih je čakal minibus. Ob 19.30 so bili že spet v Dogu Bayazitu. V nadaljevanju se jih je 21 povzpelo še na Erciyes (3816 m), ki pa je tehnično zahtevnejši; nekatere prehode so ocenili z I—II težavnostno stopnjo, eno mesto celo s III+.
FRANCI SAVENC
Prijave na KOTG
Komisija za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije poziva vse alpiniste oziroma njihove alpinistične odseke, da na KOTG prijavijo svoj program vrhunskega alpinizma zunaj Evrope za prihodnje leto (prav tako pa tudi dolgoročne načrte za leto 92 in 93). KOTG bo najboljšim pomagala z organizacijo in finančnimi sredstvi. Rok za prijave omenjenih načrtov je 31. oktober.
• Vsem, ki našemu sodelavcu Tomu Česnu pošiljate novice za alpinistično stran po telefonu, sporočamo, da je njegova telefonska številka od jutri dalje spremenjena. Nova številka je (064) 11-064.