Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 15.12.1986

Delo, Šport: ... Mount Everest: rekordno hiter vzpon in sestop

Švicar Erhard Loretan in Francoz Jean Triollet sta do vrha potrebovala manj kot dva dni, sestopila pa sta v pičlih treh urah in pol
KRANJ - Vse bolj se vrstijo hitri vzponi izredno pripravljenih alpinistov na najvišje gore na svetu. Še pred nekaj leti si kaj takega skoraj ni bilo mogoče zamisliti. Toda predhodna aklimatizacija je seveda nujna.
Poleg tega pa imajo takšni vzponi seveda še eno veliko prednost. Predvsem je možnosti za spremembo vremena manjša, manj časa so alpinisti izpostavljeni tudi drugim objektivnim nevarnostim. Vendar so za takšne vzpone potrebne posebne kvalitete. Erhard Loretan in Jean Triollet sta začela vzpon konec avgusta, in sicer po severni steni, iz kitajske strani torej. Odločila sta se za Hornbeinov direktni ozebnik, ozebnik, ki pravzaprav poteka čez vso severno steno od vrha do tal in so ga prvi splezali Japonci leta 1980. Švicar in Francoz sta s smučmi prišla pod steno 28. avgusta in potem počivala ves dan. Začela sta šele ob 23. uri in plezala vso noč. Velik del naslednjega dne sta počivala pred naskokom na vrh, ki sta ga dosegla ob 14. uri 30. avgusta. Na vrhu sta stala uro in pol, nato pa je sledil prav gotovo najhitrejši sestop z vrha strehe sveta, kontroliran sestop seveda. Za isto pot sta nazaj v odličnih razmerah potrebovala točno 3 ure in pol! Lansko jesen je ista naveza opravila podobna hitra vzpona na K2 in na Daulagiri. Do začetka ozebnika je bil z njima tudi Piere Beghin, ki pa je potem zaradi velike utrujenosti obrnil. Za Erharda Loretana je bil to že deveti osvojeni vrh preko 8000 metrov. S kitajske strani so po SV grebenu poskušali Angleži pod vodstvom Brummiea Stokesa. Odprava je odnehala zaradi zelo slabega vremena. Harry Taylor in Trevor Pilling sta poskušala zadnjič 16. oktobra iz tabora 3 na 8000m v upanju, da se bo nebo razjasnilo. Na žalost je bilo upanje zaman in Angleži bodo poskušali še enkrat spomladi prihodnjega leta. Vsaj upajo tako.
Američani so poskušali priplezati na vrh po severnem grebenu. Odprava je bila organizirana z namenom, da najdejo kakšne sledove Malloryja in Irvina in da bi dobili prvo svojo alpinistko na vrhu Everesta. Najvišja toč-ka, ki so jo dosegli, je bil tabor 5 na višini 7900 m, ki so ga dosegli konec septembra. 17. oktobra je plaz pod seboj pokopal Šerpo Dawo Nuru. Potem so plezanje prekinili. Pravijo, da so od predvojne odprave leta 1920, od katere sta Mallory in Irvine priplezala najvišje, našli le dve kisikovi bombi in dereze?!

NAJVIŠJI MED NAJVIŠJIMI - Vselej oblegani Mount Everest.

Iz nepalske strani je poskušala švicarska Eiselin Sport odprava, ki se je končala potem, ko je plaz iz Lotsejeve stene pokopal doktorja Simona Burkhardta. V začetku oktobra se je en Šerpa ubil v ledenem slapu Khumbu. To je bila sedaj že osemdeseta žrtev Everesta od leta 1921. Vodja odprave Fredi Graff je dosegel južni vrh, po-tem pa so zaradi slabega vremena obrnili, pa tudi dve nesreči sta deloma botrovali umiku
Povrnimo se še malo na Kitajsko, k edinemu osemtisočaku, ki ves stoji na njihovem ozemlju, k Šiša Pangmi (8046 m). Katalonca Jordi Pons in Jean Rocasvala ter 15-članska odprava, ki so jo sestavljali alpinisti iz ra-zličnih koncev, niso imeli uspeha. Skušali so splezati na vrh po normalni smeri s severne strani. Več sreče je bilo septembra, ko so Francozi dosegli vrh, vodil pa jih je Claud Jaccoux. Vrh so 10. septembra dosegli Eric Escoffier (njegov četrti osemtisočak), Jacques-Xavier Murillo in Japonec Takashi Ozaki (njegov šesti osemtiso-čak). Španci so poskušali ponoviti Britansko smer iz leta 1982 v JV steni, vendar zaenkrat še ni poročil.
Za konec še trije osemtisočaki v Nepalu. Dva člana poljske odprave sta 24. septembra osvojila vrh Makaluja (8463 m) Bila sta to Poljak Krzysztof Wielicki in Švicar Marcel Ruedi, na vrh pa sta prišla po SZ strani. Za Ruedija je bil to osmi osemtisočak in pri sestopu je moral bivakirati, to pa je bilo zanj tudi usodno. Dva dni za njima sta vrh osvojila tudi Messner in Kammerlander, ki sta našla mrtvega Ruedija. Oba sta potem 16. oktobra stala še na vrhu Lotseja. To je bil za Messnerja zadnji od 14 osemtisočakov, medtem ko jih ima Kammerlander sedem.
Italijana Sergio Martini in Fausto De Stefani pa sta 21. septembra po normalni smeri prišla na vrh Anapurne(8091 m). Celoten pregled vzponov v pomonsunski sezoni v Himalaji pa bodo pregledali enkrat v začetku prihodnjega leta.

TOMO ČESEN

Otroci na Beli gori
Ob 20-letnici prvega pristopa na Mont Blanc, s 3808 m najvišjo goro Evrope, je bila prenekatera prireditev, smiselna pa tudi taka, ki tega vzdevka skorajda ne zasluži.
V mestecu Volkan-Vallen blizu Liona, so si npr. zamislili, da bi organizirali prvi množični vzpon mladih, tja do 15 let starih dečkov in deklic. Organizirali so medicinsko ekipo, gorske vodnike in alpiniste. Julija so v vznožju gore, na višini 2800 m, postavili tabor. . Od 36 izbranih jih je 21. julija 21 odšlo proti vrhu. Z žičnico na Aig. du Midi. potem pa prek Tacula... Večina jih je uspela, vprašanje pa je, kaj so desetletniki imeli od tega!? Viri tega ne navajajo, pač pa odgovor malega Pascala, na vprašanje, kako je bilo: »600 m pod vrhom sem si že mislil, da ne bom uspel. V šoli je lažje, če se učiš, vedno napreduješ v višji razred. Tu pa je drugače, nikoli ne veš.«

I. D.

Bilten UPSD Bukovik
SARAJEVO - Letos je tudi Univerzitetno planinsko smučarsko društvo Bukovik začelo z izdajanjem svojega Biltena. Marca je izšla prva številka, pred dnevi druga, že kmalu naj bi tretja. Formata A5, z (grafično) lično naslovnico, le razmnoževanje žal ni najboljše, vsebina pisana in zanimiva - za planince, alpiniste, smučarje, speleologe in GRS,pa še varstvenike in orientaciste. Društvene novice so znali združiti s koristnimi nasveti, povzetki strokovnih člankov iz tujih glasil (Planinskega vestnika. tudi naših novic itd).. Kot zanimivost omenimo še, da so matrice napisali z računalnikom, da je naklada 300 izvodov in da se je uredniški odbor, vodi ga Draško Vujevič, obvezal, da bodo izhajali najmanj dvakrat letno.

Predlog kategoriziranih za letošnje leto
Na svoji zadnji seji se je Komisija za alpinizem odločila, da pošlje rezultate zadnje kategorizacije za ZTKO Jugoslavije in ZTKO Slovenije, čeprav mora ZTKOJ poslati potrditev novih kriterijev za kategorizacijo alpinistov (letos so morali vsi športi predložiti novo), ki je precej poostrena. Sprejeti seznam alpinistov, ki izpolnjujejo pogoje za posamezne razrede, mora potrditi še ZTKOJ.
Mednarodni razred so za letošnje leto dosegli trije alpinisti: Tomo Česen, Silvo Karo in Andrej Štremfelj. V zveznem razredu pa jih je 14: Bogdan Biščak, Janko Humar, Janez Jeglič, Franček Knez, Pavle Kozjek, Matevž Lenarčič, Peter Podgornik, Bojan Počkar, Srečo Rehberger, Milan Romih, Slavko Svetičič, Metod Škarja, Danilo Tič in Žarko Trušnovec.
V perspektivnem razredu je 21, v republiškem razredu pa 24 alpinistov.

T. Č.

Že za nov koledar
Komisija za odprave v tuja gorstva bo predlagala založniškemu odboru PZS novo vsebino koledarja za leto 1988. V njem naj bi bili predstavljeni naši največji dosežki v alpinizmu. Zato KOTO poziva vse alpiniste, ki se lahko pohvalijo s takimi dosežki, naj svoje diapozitive pošljejo na KOTG do 31. decembra letošnje ga leta. Izbor bo opravljen do 15. januarja prihodnjega leta.

ALPINISTIČNE NOVICE

Drugič solo v Condorju
Slavko Svetičič in Robi Černilogar sta v kanjonu Paklenice prebila slab teden dni in opravila nekaj dobrih vzponov. Svetičič je 27. novembra opravil 2. solo ponovitev smeri El Condor passa v komaj treh urah, varoval se je le v najtežjem raztežaju. Čez dva dni sta oba pričela z novimi vzponi v Manita kuku. Pričela sta s smerjo, ki sta jo imenovala Rožnata misel, ocenila pa s V+, A2-A3, 180 m. Poteka po stebru med Popoldansko in Kamniško in zanjo potrebovala 5 ur in pol plezanja. Naslednjega dne sta prvenstveno smer preplezala v Jurasovi glavici. Kruta poč je ocenjena VI, A1/V+, IV, visoka pa je 200 m, 33 ure. Speljana je desno od smeri Na špiljiču, spodaj po kotu za stebrom, zgoraj pa po stebru, kjer je tudi najlepši del vzpona. Potem sta 1. novembra spet odšla v Manita kuk. Steber, ki sicer daje videz težkega plezanja, je zelo bogat z oprimki. Majhne luskinice dajejo možnosti čudovitega prostega plezanja v navpični skali, problem je le nekoliko slabo varovanje. Smer Od tod do večnosti sta napeljala med smerjo Kita in med Popoldansko. Visoka je 190 m in ima težave VI, A1, plezala sta po 3 ure.
Potem sta opravila še nekaj ponovitev. Preplezala sta Forma vivo (Svetičič prosto). Utopijo pa sta prosto splezala oba (Černilogar ves čas kot drugi)

Še enkrat preplezana E. T.
To je bila sedaj druga ponovitev omenjene smeri (seveda prosta ponovitev) z oceno IX-, ki jo je splezal Marko Čutar (AO Škofja Loka). Poleg lega je plezal še Hobit ( VII-), Joint in Petrovo varianto sta splezala Uroš Rupar in Damjan Vidmar. Papilon (VII + ) je ponovil Franci Jensterle. Vsi so člani AO Škofja Loka.
Armand Polegek in Andrej Gliha (AO Kozjak) sta splezala Formo vivo, Raz klina in Albatros, v Velebitaški in Ljubljanski pa je Polegek plezal prosto.
V Ospu nič kaj posebno novega. Darko Podgornik in Bojan Počkar sta prosto ponovila Netopirja (VII + ) in Italijansko. Vili Guček pa Steber jutranje zvezde (VII + . r. k.), Črni kamin (VII + . r.k), potem pa še Italijansko. Plezal je z Metko Lukančič. Poskus v Tržaški pa se je dvakrat končal nekaj metrov pod prvim varovališčem. Filip Bertoncelj in Andrej Kmet sta prosto ponovila Hard Rain, Bertoncelj tudi Super hik (VII + , r k).

Mosor, Kozjak in Omiš
Ivica Matkovič in Dušan Hrnjak sta zadnje dni novembra v Mosorju preplezala 45 m dolgo varianto smeri mladosti in jo poimenovala Kiwi. Ocena je VI+ . Prvi dan decembra je Matkovič skupaj z Zdenkom Mijaničem prav tako v Mosorju splezal Montino smer (170 m, VI+ , mesto VII-). Še istega dne sta zlezla tudi Marinino prečnico med Duškino in Momino smerjo z oceno VI+, pol raztežaja.
Na Kozjaku sta Matkovič in Hrnjak v Markezini gredi preplezala Dim, 120 m, ocena VI+, A2 in A3, e. V smeri sta pustila 23 svedrovcev in 4 kline. Za ponovitve priporočata hudičeve krempeljce, 18 ploščic za svedrovce, 7 profilnih klinov, 5 jeseničanov in 3 specialne kline.
V Omišu pa so Šrot, Zorko, Cankar in Strmole (vsi iz AO Celje) opravili prvenstveni vzpon Tič. Ocena IV+, III+, 120 m.

Šesti vzpon na Rakapoši (7788 m)
Nizozemska odprava je opravila po SZ grebenu (po novi varianti) šesti vzpon na ta vrh v Karakorumu. Nova smer poteka tam kjer so leta 1964 poskušali Irci in se pri 6000 metrih priključi originalni Poljski smeri. Slabo vreme in veliko novega snega je odpravo spremljalo skoraj ves čas. Vrh sta dosegla Van de Boogaard in Koning 17. avgusta.

Prečenje Čogolise
Med 10. in 15. septembrom je angleška odprava opravila prvo prečenje obeh vrhov (7665 m in 7654 m) Čogolise. Od ledenika Vigne je peterica alpinistov plezala SZ steno in potem po JZ grebenu. Glavni vrh so dosegli zgodaj zjutraj 14. septembra in potem nadaljevali še do drugega vrha v zelo dobrih razmerah.
Pred njimi so španski alpinisti opravili drugi vzpon na glavni vrh za Buhlom.

Varstvo pred snežnimi plazovi
Komisija za gorsko reševalno službo v sodelovanju s KVIZ PZS bo tudi v letošnji zimski sezoni pripravila (že 12 ) dan varstva pred snežnimi plazovi. Prireditev bo 7. in 8. februarja 1987 v Republiškem centru za obrambno usposabljanje - Poljče. Prvenstveno vabijo tiste inštruktorske in vaditeljske kadre, pa gorske, planinske in mladinske vodnike ter ustrezne vzgojne delavce sorodnih organizacij (Zveze tabornikov. Smučarske zveze itd), ki se takih akcij doslej še niso udeležili. Dobrodošli pa bodo tudi vsi z izkušnjami. Prijave je potrebno poslati do 30. januarja 1987 na KVIZ PZS, Ljubljana,

ZAHVALA
Lepo se zahvaljujem gorskim reševalcem iz Kamnika, ki so me v noči z 12. na 13. oktober ponesrečeno reševali iz stene in mi nudili vso oskrbo.
ALENKA SIMČIČ
Dvoržakova 9.

Najtežja v Zubovih
Erol Čolakovič, Dragan Ilič in Željko Marič so v dveh dneh, 30. novembra in 1. decembra, opravili prvenstveni vzpon (Abraksas: VI+, A2, 100 m) v levem razu JZ stene Zubova (Treskavica). Niso imeli lahkega dela - cenijo, da je to doslej najtežja smer v tem predelu.

Rivista della Montagna
Decembrska številka italijanske revije Rivista della Montagna prinaša med vrsto člankov in reportaž tudi vest iz Karakoruma. V sliki in besedi (na kratko) so predstavili prvenstveni vzpon Toma Česna v steni druge najvišje gore K2 (8611 m).

Decembrska številka ALP
Tudi zadnja letošnja številka bogate italijanske planinske revije ALP (izdaja založba Vivaldi iz Torina, cena posamezne številke je le 5.000 Lit, je pa ena najbolj bogatih in tehnično dodelanih tovrstnih revij) ni brez na-šega obeležja. Dolg in izčrpen sestavek »Slovenia« Nema Canetta, s fotografijami Giovannija Pidelle opisuje privlačnosti smučarskega teka v podnožjih Triglava. Največ opisanih stez je seveda s Pokljuke, pozabljena niso Vrata, Krma in Kot itd.

OD TOD IN TAM

Alpiniada v mestu
ROSTOV - Jubilejna alpiniada ob 25-letnici alpinističnega društva »Rostšelmaš« je bila letos na 23 m visoki umetni steni, ki stoji sredi mesta, blizu obale Dona. Podatki kažejo, da kar 12.000 rostovskih delavcev iz strojnih tovarn redno sodeluje v organiziranih pohodih in - da so številni med njimi tudi ljubitelji plezanja, kla-sičnega alpinizma, kot tudi skalolazenja (tekmovalnega, hitrostnega plezanja). Ideja o gradnji umetne stene je zato padla na plodna tla.

Nova žrtev Himalaje
TOKIO - Število žrtev Himalaje raste skoraj hitreje, kot število odprav, ugotavljajo statistiki. Nova žrtev je 29-letni Hidzuri Nakajama, udeleženec štiričlanske odprave, ki se je želela povzpeli na Himalčuli (7X9} m), zanimivo goro v Centralni Himalaji. Uspeli so, toda med sestopom je prišlo do nenadnega poslabšanja vremena in - izgubili so tovariša.

V »Klubu stotih«
Letos poleti je petčlanska bolgarska naveza, dveh zaslužnih mojstrov športa in treh »navadnih«, pod vodstvom I. Petkova, preplezala J steno Pik Komunizma (7495 m). Od njih je bilo vsaj na enem sovjetskem sedemtisočaku še 28 drugih bolgarskih alpinistov. S tem so presegli število 100 takih, ki so se povzpeli na kak vrh nad 7000 m.
Od 13. avgusta 1967, ko se je prvi Bolgar povzpel na 7134 m visoki Pik Lenin (7134 m), prav tako v Pamirju, sta tako dejanje opravila že točno 102 njihova alpinista in med njimi je bilo tudi pet alpinistk. Statistiki pa so računali še naprej. Če bi upoštevali vse njihove vzpone na sedemtisočake, bi prišli na kar lepo število 232. Vsak od njih se je torej povprečno povzpel skoraj na 2.3 vrhova nad 7000 m. Prvenstvo pa ima še vedno pokojni Hristo Prodanov (umrl je med sestopom z Everesta, potem ko je prvi opravil ponovitev Jugoslovanske smeri po Z grebenu), ki je bil na 12 takih vrhovih. Baldžinski mu sledi s 7 vrhovi, po 6 pa jih imajo Dolapčijev, Demendžijev, Savov, Džambazov, Vlčev, Tomobin Zankovski, sama znana imena (vsaj za poznavalce bolgarskega alpinizma). Le polovica, točno 50 je takih, ki so bili le na enem od takih vrhov in še od teh, jih je to doseglo kar 15 letos. Ni se kar tako v Bolgariji prebiti med tiste, ki hodijo v tuje gore!
Če listamo še naprej po njihovi analizi »Kluba 100«, potem hitro ugotovimo, da je bil daleč najbolj obiskan Vrh Lenin (7134 m). 64 alpinistov je bilo na njem in skupno so opravili 84 vzponov (od teh Prodanov kar šest). Rekord so postavili leta 1983, kar 29 članov nacionalne selekcije je bilo na tem vrhu, pa še sedem članov odprave društva »Cavdar«. Bili pa so tudi na Nošaku (7492 m) v afganistanskem Hindukušu (dvakrat, skupno 15) in seveda Everestu.
Podatki, katerih primerjava z dosežki naših alpinistov bi bila več kot zanimiva.

FRANCI SAVENC

V Kranju Karakorum 86
KRANJ - Štirje kranjski alpinisti, udeleženci letošnje alpinistične odprave v Karakorum, bodo v petek. 19. t.m., ob 20 uri v Kinu Center predstavili svoje dosežke v najvišjih gorah sveta. Tomo Česen, Tomaž Jamnik ter Andrej in Marija Štremfelj bodo govorili o dveh osvojenih osemtisočakih, o novi smeri v drugem najvišjem vrhu na svetu K2, o prvi Jugoslovanki preko 8000 m.
Odprava, ki so jih poleg kranjskih alpinistov sestavljali še nekateri naši odlični alpinisti, je v svoji dvomesečni odsotnosti dosegla zelo lepe uspehe, s katerimi se je uvrstila med naše najuspešnejše doslej. Broad Peak (8047 m) ni še nikdar osvojilo toliko alpinistov iste države, vzpon na Gašerbrum II (8035 m) v alpskem stilu je bil sploh med najhitrejšimi doslej, posebni odmev pa je dobila nova smer v južni steni K2 (8611 m), ki je za Everestom drugi najvišji vrh na svetu. Zelo dobre ocene so bile v največjih svetovnih alpinističnih revijah (Mountain, Vertical, Iwa To Yuki), kjer so objavili fotografijo stene z vrisano smerjo. Še posebno zanimanje je pokazal tudi American Alpine Journal in njegov urednik Adams Carter. Takšne ocene povsod po svetu so seveda mnogokrat vrednejše od vsega hvaljenja doma. Stena je preplezana, za vrh je bilo potrebno še nekaj ur dobrega vremena. K2 je bil v načrtu za leto 1988 in sedaj je prošnja KOTG v Pakistanu (za drugi vrh na svetu je potrebno prosili dve leti prej). Treba je le še počakati na odgovor.
Vstopnice so na voljo v pisarni PD Kranj, na dan predavanja pa pri blagajni kina.

T.Č.

  15.12.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.