Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 16.01.1995

Delo, Šport: ... Slovo komisije CEC, pozdravljen ICCC!

V športnem plezanju je ob prelomu leta prišlo do organizacijskih sprememb na najvišji ravni - Objavljen tudi koledar tekmovanj za leto 1995

NEPREMAGANA - Mala, komaj 157cm visoka Američanka Erbesfield je dobila vse 4 tekme lanskoletnega svetovnega pokala (Foto: Matej Mejovšek)

Lanskoletno tekmovalno sezono v športnem plezanju so zaznamovale predvsem velike težave z organizacijo takmovanj. Tako je bilo svetovno mladinsko prvenstvo kar trikrat preloženo, na koncu pa oktobra vendarle organizirano. Evropsko člansko prvenstvo, ki naj bi bilo na Češkem, pa je bilo sploh odpovedano. Enaka usoda je doletela kar štiri tekmovanja za svetovni pokal, tako da so o zmagovalcu na koncu - pravilom navkljub, ki zahtevajo 5 tekmovanj - odločale le štiri tekme. Večini problemov so botrovale težave s pridobivanjem sponzorskega denarja in veliki stroški z organizacijo tekmovanj (svetovno prvenstvo v Frankfurtu je npr. organizatorje stalo kar 4 miljone DEM).
Te težave so bile tudi eden izmed poglavitnih vzrokov za organizacijsko preoblikovanje športnega plezanja v okviru UIAA (Mednarodna zveza alpinističnih združenj). Dosedanja Komisija za plezalna tekmovanja (CEC) je s koncem leta 1994 prenehala obstajati oziroma se je preoblikovala v Mednarodni svet za tekmovalno plezanje (International Council for Competition Climbing). Svet bo formalno še vedno pod okriljem UIAA, vendar finančno in politično praktično neodvisen. Njegovo najvišje telo bo skupščina, ki jo bodo sestavljale vse v ICCC včlanjene države, torej tudi Slovenija.
Med najpomembnejšimi kratkoročnimi nalogami ICCC bo gotovo ureditev razmer v zvezi s financiranjem tekmovanj, pri čemer bo poleg uspešnosti pri sponzorjih gotovo poglaviten dogovor s televizijo (Euro Šport, DSF itd.) o direktnih prenosih tekmovanj. Usoda te naloge in v veliki meri športnega plezanja nasploh pa je odvisna verjetno zlasti od uspešnosti dogovora z Mednarodnim olimpijskim komitejem - namreč, da se športno plezanje uvrsti v redni program olimpijskih iger.
V športnem smislu je gotovo največje presenečenje poraz Francoza Legranda, ki je po štirih suverenih zaporednih zmagah lani ostal brez naslova zmagovalca svetovnega pokala in to zgolj zato, ker je bil na eni izmed tekem zaradi neupoštevanja sodniške odločitve diskvalificiran. Pri ženskah je ob veliki premoči Američanke Erbesfieldove morda največji preboj uspel ravno slovenskim plezalkam Martini Čufar in Metki Lukančič, ki sta se kar na treh tekmah uvrstili v deseterico najboljših, Čufarjeva pa je bila 10. tudi v končni razvrstitvi. Uspešno nadaljevanje slovenskih uspehov bo tudi tu močno odvisno od sponzorjev, pri katerih je vodstvo reprezentance lani prvič doseglo pomembnejše sodelovanje, vendar še vedno išče generalnega sponzorja.
Znan je tudi že koledar najpomembnejših tekmovanj. 3. svetovno prvenstvo bo od 5.-7. maja v Ženevi, 1. svetovno balvansko prvenstvo (tj. na nizkih stenah, kjer ni potrebno varovanje z vrvjo) pa od 10.- 11. junija v Sheffieldu. Tekem za svetovni pokal bo šest: od 7 - 9. aprila v Frankfurtu, od 8.-9. julija v Gradcu, v začetku oktobra v Balitimoru (ZDA), 28. - 29. oktobra v Leipzigu, 18. -19. novembra v Aix-les-Bainsu (Fra) in 25. - 26. novembra v Birminghamu. Največja masters tekmovanja bodo junija v Newportu (ZDA), julija v Serre Chevalieru (Fra) in septembra v Arcu (Ita).
Pri mladincih bodo največja tekmovanja odslej vsako leto, spustila pa se je - kljub protestom številnih reprezentanc - tudi starostna meja (sedaj 12 - 17 let, prej 14- 19 let). Svetovno mladinsko prvenstvo bo od 6.-8. oktobra v Lavalu (Fra), evropsko pa pri naših severnih sosedih v Linzu sredi julija.

BOJAN LESKOŠEK

Mednarodno srečanje lednih plezalcev v Franciji
V vasici L'Argentiere le Besse v pogorju Dauphineja je bilo med 6. in 8. januarjem že peto mednarodno srečanje lednih plezalcev. Udeležilo se ga je približno 100 plezalcev iz vse Evrope, tudi iz vzhodnih držav: Rusije, Madžarske, Bolgarije ... Prišli so tudi zelo slavni alpinisti, n. pr. Jean - Cristophe Laffaile (Fr.), Cristophe Profit (Fr.), Enric Lucas (Šp.) in Alexander Hubert (Nem.). Srečanje sta spremljali francoska in portugalska televizija ter številni novinarji. Znani I proizvajalec alpinistične opreme Simond je udeležencem srečanja ponudil brezplačno izposojo njihove opreme. Srečanja so se udeležili tudi slovenski alpinisti Vanja Furlan, Matjaž Jamnik, Matic Jošt in Peter Mežnar.

V LEDENEM SLAPU - Med plezanjem na srečanju v dolini Fournel. (Foto: Ma tjaž Jamnik)

Glavni namen srečanja je bila izmenjava izkušenj in informacij o različnih načinih lednega plezanja. Precej so govorili tudi o ocenjevanju težavnosti lednih smeri. Francozi so leta 1987 prevzeli ameriško - kanadsko lestvico, ki vsebuje dve oceni. Z rimskimi številkami od I do VII ocenijo resnost smeri, kjer upoštevajo dolžino smeri, dostopa in sestopa, objektivne nevarnosti, možnost umika iz smeri itd. Z arabskimi tehnične težave smeri, kjer v bistvu navedejo najtežje mesto oziroma raztežaj v smeri. Po mnenju naših udeležencev je to do sedaj eden izmed najboljših načinov ocenjevanja lednih smeri, zato predlagajo, da bi ga poskusili uvesti tudi pri nas. V ta namen bo seveda potrebno sestaviti primerjalno lestvico naših lednih smeri. Tovrstna primerjalna lestvica za francoske in kanadske smeri je bila že objavljena v Alpinističnih razgledih št. 41.
Seveda pa so na srečanju tudi plezali. V bližini vasice L'Argentiere je dolina Fournel, v kateri je kakih 100 slapov. V področju Bisonnours so vsi štirje slovenski udeleženci srečanja preplezali slap Bisonnours ( III / 4,230 m). V istem področju so Jamnik, Jošt in Mežnar splezali smer Biginning (III / 5+), Furlan pa je sam preplezal levo izstopno varianto ( III / 4). Zadnji dan so plezali v področju Boiser de lune. Jošt in Mežnar sta splezala Colosse de Rhodes ( V / 4+, 700 m), Furlan in Jamnik pa Beating the Retical ( IV / 4+, 300 m). V smereh s tehnično oceno 4 so že naleteli na nekajmetrske navpične odstavke. Udeležbo na srečanju jim je omogočila Komisija za alpinizem.

MIHA PETERNEL

Vabilo planinskim in gorskim vodnikom
Izletniški odsek PD Lj. - Matica želi razširiti svojo izletniško dejavnost, zato vabi gorske in planinske vodnike, ki bi želeli sodelovati pri vodenju izletov, da se jim pridružijo. Vabijo tudi vse, ki jih vodenje zanima, pa zato nimajo ustrezne izobrazbe. Vsi zainteresirani lahko dobijo podrobnejše informacije na upravi PD Lj.-Matica ( tel. (061) 1312-020) oziroma pri Vladu Habjanu (tel. (061) 559-666).

(M. P.)

Zimski tečaj na Komni
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA prireja zimski začetniški tečaj na Komni. Tečaj se bo začel 19. 2., končal pa 25. 2. 1995. Cena tečaja je 25000 tolarjev, od tega bo KA pokrila 8000 tolarjev, drugo pa mora pokriti tečajnik oziroma njegov alpinistični odsek. Prijave z dokazilom o vplačilu sprejemajo na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana do 5. februarja. Prijavijo se lahko tudi alpinistični inštruktorji, ki bi sodelovali pri vodenju tečaja. Vsak tečajnik mora imeti osnovno zimsko plezalno turno-smučarsko opremo. Ker se je na zadnjem republiškem izpitu za alpiniste izkazalo, da tečajniki zelo slabo obvladajo ledeniško in zimsko plezalno tehniko, KA priporoča vsem odsekom, naj na tečaj pošljejo vsaj po enega kandidata.

(M. P.)

Brez noge na sedemtisočaku
Indijec Baba Manidra Pal (49 let), ki je pri devetnajstih letih izgubil nogo v železniški nesreči, je 30. 8. 1994 priplezal na vrh Abi Gamin (7355 m). Vzpenjal se je s pomočjo bergel. Iz najvišjega tabora so ga proti vrhu spremljali štirje spremljevalci, vendar pa so vsi štirje odnehali zaradi utrujenosti in slabih razmer. Baba je sam nadaljeval z vzponom in dosegel vrh. Po nesreči, v kateri je izgubil nogo, je Baba postal asket in živel ob minimalni hrani in obleki. Odpravo na Abi Gamin je načrtoval že leta 1993, vendar pa Indijska gorniška organizacija projekta ni hotela podpreti. Baba je prišel v Delhi in z gladovno stavko dosegel, da so naslednje leto pripravili odpravo.

(M.P.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Vzhodni steber v El Capitanu
Lani je kar nekaj slovenskih plezalcev in alpinistov obiskalo Severno Ameriko. Zadnja sta odšla in se tudi zadnja vrnila Silvo Mavri (AO Idrija) in Renata Mezeg (AO Kranj). V dveh mesecih sta obiskala kalifornijske plezalne centre Yosemite, Yoshua Tree in Pinnacles ter Red Rocks v Nevadi. Preplezala sta približno 60 smeri, težkih do 5.1 lab ( VII+ / VIII -po lestvici UIAA ). V El Capitanu sta preplezala 12 raztežajev dolgo smer Vzhodni steber (East Buttress, 5.10b). Za pomoč se zahvaljujeta podjetjem Aquahit, Petrol, AASS, Lamelit, Nuita, Porenta, Tapetništvo Radovljica in Teol.

(M. P)

Prosta ponovitev Nosa v enem dnevu
Predlani je ameriški plezalki Lynn Hill prvi uspela prosto preplezati smer Nos v El Capitanu. To ni uspelo še nobenemu moškemu plezalcu, čeprav so poskusi že bili. Za 1200 metrov stene, v kateri sta dva raztežaja ocenjena z 5.13b (IX+/X -), je takrat potrebovala štiri dni plezanja. Lani pa se je Lynn Hill po izdatnem treningu in vadbi Qi Gonga (kitajska metoda sproščanja) vrnila in to yosemitsko klasiko preplezala v manj kot 24 urah.
Vendar pa prvi poskus v smeri še ni bil uspešen. V smer je prvič vstopila 6. septembra, ta dan pa je bil na nesrečo tudi najbolj vroč v vsem poletju. Po dvajsetih preplezanih raztežajih se je Hillova, ki ji je sicer tudi zmanjkalo magnezije, vsa dehidrirana morala spustiti nazaj pod steno. Ponovno se je v smer odpravila 19. septembra, vendar je tokrat ubrala drugačno taktiko. Vstopila je ob 22. uri in ob polni luni do pol devetih priplezala 20 raztežajev visoko. Tako je še v hladu prišla do »velike strehe«, ki je prvi od obeh ključnih raztežajev in ga v prvem poskusu tudi preplezala. Po 25. raztežaju, ki je pri prosti ponovitvi po mnenju Lynn tudi psihično najtežji, si je v senci Campa VI čez dnevno pripeko privoščila dolg počitek. Drugega raztežaja v smeri, ki ima oceno 5.13b se je lotila ob pol šestih popoldne, ko je bilo še vedno prevroče. Prvi poskus ji zato ni uspel, prav tako tudi ne drugi in tretji. Ko so sence v dolini postale že precej dolge, je Lynn stavila vse na eno karto in - uspelo ji je. Zadnja raztežaja, ocenjena z IX, pa je morala preplezati že v soju čelne svetilke. Pri tem je bila že tako izčrpana, da »pri možnem padcu ne bi zmogla toliko moči, da bi zadnji raztežaj še enkrat normalno preplezala«. Sicer pa je Lynn Hill o svojem triindvajseturnem vzponu prek 34 raztežajev dolge smeri dejala: »To je bila najtežja in največja stvar, ki sem jo do sedaj naredila«.

URBAN GOLOB

PLANINE IN LJUDJE

Razpis za diapozitive
PZS potrebuje diapozitive za planinski koledar 1996 - po 10 barvnih motivov gorskega sveta in po 10 barvnih motivov na temo športne dejavnosti v gorah (plezanje, smučanje, padalstvo, pohodi in podobno). Diapozitive z imenom in naslovom avtorja ter popisom vsebine je treba poslati na naslov: Franjo Zupančič, PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

Razstava
Knjižnica Prežihov Voranc, Tržaška 47 a v Ljubljani vabi na razstavo gorniške fotografije članov fotokluba PZS, prvo prireditev v nizu programa PZS v sklopu Evropskega leta varstva narave 1995. Otvoritev razstave je bila 16. t.m.

Občni zbor
PD Janez Trdina, Mengeš vabi na občni zbor v petek, 20. t.m. ob 18. uri v Mengeški koči na Gobavici. Pred občnim zborom bo Miran Martinjak predstavil svoje diapozitive.

Predprijave
PD Zlatarne Celje vabi 28. t.m. na turo Šmohor-Kal-Mrzlica. Prijave do 21. t.m. po tel. 063/31-711, int. 355 ali 452-927. PD IMP pa vabi istega dne na Slivnico. Na pot gredo 28. t.m. z osebnimi vozili, zato so obvezne predhodne prijave po tel. 061/372-690 - Janez Seliškar.

Tečaj za vodnike PZS
Le Se do 20. t.m. je čas za prijave na republiški tečaj za vodnike D kategorije, ki bo od 2. do 5. februarja. Informacije posreduje v večernih urah Marinka Koželj-Stepic po tel. 061/161-17-46.

Nova stena v Divači
DIVAČA - Včeraj so v Divači slovesno odprli novo plezalno steno. Ob tej priložnosti so organizirali ekshibicijsko tekmo najboljših slovenskih športnih plezalcev, ki so se pomerili v t. i. plezanju boulder. To je bila prva tovrstna tekma pri nas. Smeri je postavil državni prvak v plezanju Aljoša Grom. V ženski konkurenci je zmagala Martina Čufar, ki je tudi državna prvakinja v spornem plezanju. Med plezalci se je najbolj izkazal Stanko Židan.

TINA KAVČIČ

Nova plezalna stena v Divači
DIVAČA - V telovadnici OŠ Divača so slovesna odprli novo umetno steno za športno plezanje. Zgradili so jo člani PD Sežana pod vodstvom Bogdana Gerželja in na njej priredili tudi prvo tekmovanje, ki pomeni začetek t.i. boulderskih plezalnih tekem pri nas. Po tekmovanju s plezalci izrazili željo, da bi bilo v prihodnje še več tovrstnih priredite saj so plezalci v teh nastopih bolj sproščeni, za gledalce pa so bo. atraktivni in napeti. Razlika od običajnega športnega plezanja je ta, da, tekmovalci lahko uporabljajo le magnezij in plezalne čevlje, ne pa tudi vrvi in vponk. Ker ni standardnega varovanja z vrvjo, pod steno naložijo blazine, ki nevtralizirajo padce z bistveno krajših smeri. Na steni so bili hkrati tri različne smeri, tako da so gledalci lahko istočasno spremljal tri tekmovalce. Za določeno smer so imeli dekleta na voljo po 6 minut časa, fantje pa po 5. Nato so smeri zamenjali. Tako se je vsak plezalec, lahko preskusil v vsaki smeri. Točke prinese le vzpon na vrh, število točk pa se zmanjšuje z vsakim neuspešnim poskusom. Tekmo je komentiral slovenski državni prvak v športnem plezanju Aljoša Grom, ki je tudi določil vse smeri. Pomerilo se je pet naših najboljših plezalk in plezalcev. Na sliki: Martina Čufar, zmagovalka med dekleti. Vrstni red - plezalke: 1. Čufar, 2. Lukančič, 3. Štremfelj, 4. Osredkar, 5. Ortar;plezalci: 1. Židan, 2. Mejovšek, 3. Guček, 4. Golob, 5. Jenstrle, 6. Čehovin.

TINA KAVČIČ (Foto: Grega Schoss)


Slovenija 2 - 20.05
Gore in ljudje

Tokrat se bomo v oddaji Gore in ljudje najprej ozrli po največjih dosežkih slovenskih alpinistov v minulem letu. Planinska zveza Slovenije je konec decembra lani proglasila najuspešnejše alpiniste, alpinistke in alpinistične smučarje, katerih dosežki niso bili odmevni samo doma, ampak tudi v tujini. V oddaji bomo predstavili naše največje mojstre vertikal in z njimi spregovorili o njihovih letošnjih željah in ciljih. Videli boste, kakšen je bil izjemen podvig najboljšega slovenskega športnega plezalca v Sloveniji, Aljoše Groma, ki je lani le nekaj dni za tem. ko je tak podvig uspel Tomu Česnu, sam preplezal smer desete stopnje in tako postal sedmi človek na svetu, ki se mu je posrečil tak izjemno tvegan vzpon. O svojem vzponu na Ganesh V bodo pripovedovali udeleženci zadnje lanske alpinistične odprave, posebno pozornost pa smo seveda namenili najuspešnejšemu slovenskemu alpinistu leta 1994 - Vanji Furlanu. Sodelavci avstrijske oddaje Land der Berge nas bodo popeljali po Prepovedanem kraljestvu na meji med Nepalom in Tibetom, kamor so šli iskat izvir reke Kali Gandaki ... Skratka, oddaja bo tokrat namenjena predvsem alpinističnim in plezalnim podvigom in tujim goram. Nagradno vprašanje pa bo povezano z obletnico nekega davnega popotovanja iz Benetk čez gore Pamirja na Kitajsko ...
Redaktorica oddaje je Marjeta Keršič-Svetel.
 

  16.01.1995


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.