Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 17.02.1986

Delo, Šport: ... Mladi rod pod Marjanom zelo zagnan

Splitski AO Mosor sicer ni številčen, a je aktiven in v koraku s svetom
SPLIT - Alpinizem v Splitu ima dolgo tradicijo in člani AO Mosor so že organizirali tudi številne uspešne odprave. Našo zastavo so njihovi člani kot prvi zasadili na najvišjem vrhu afganistanskega Hindukuša Nošaku, bili so na Everestu in Manasluju, pa še kje. Izkazali pa so se tudi z vzponi v Alpah, njihovo osnovno torišče pa so domače stene: Mosor, Biokovo, Kozjak ...
Prvo ime splitskega alpinizma je že nekaj časa Stipe Božič. Še lani se je izkazal z vzponoma v Matterhornu in Gr. Jorassu, potem pa je - preden je za dalj časa odšel službeno v Sudan - pripravil še odlično uspelo razstavo »Himalaja - ljudje in gore«, ki so jo dopolnjevale projekcije na TV. Njemu ob bok hodi Ana Mažar, ki ima za seboj tudi že lepe dosežke. Z jugoslovansko žensko odpravo je bila med drugim na Piku Komunizma, sedaj pa se pripravlja, da z enako poskusi priti še na Južno Anapurno.

Ni pa mogoče tudi mimo mladega rodu. Po ekstremnih plezalnih vzponih izstopa sedaj Ivica Matkovič, 22-letni organizator pristaniškega transporta (žal še brez zaposlitve), pa čeprav ima za seboj le 110 tur in pleza šele drugo leto (je pa od mladih nog planinec, bil je tudi speleolog itd.). Lani je npr. med drugim opravil 1. PP smeri Come back (VIII-/VII, 180 m) in Armijske (VIII-VII, 130 m), opravil je vse tri prve (tudi «PP) ponovitve Aleševe z oceno VII+/V-VI, preplezal je dve novi smeri (vse v domačem Kozjaku) itd. Letos je (26. januarja) prvi sam prosto ponovil Malčevo smer (VI+/V+, 130 m), ki jo je dva dni nato zmogel še v sestopu.

Člani AO Mosor žele iti tudi na drugih področjih v korak s svetom. Za vikend 21.- 23. marca pripravljajo prvo odprto prvenstvo Splita v športnem plezanju na stenah Marjana, pred izidom je vodniček za to plezališče ...

I. D.

Iz planinskega sveta
Redna tedenska rubrika Primorskega dnevnika »Iz planinskega sveta« ima v rubriki »rojstvo« datum 5. februar 1976; stara je torej že 10 let. Najprej je izhajala ob četrtkih, zadnja leta pa ob petkih na športni strani, skrb za njeno vsebino pa je že ves čas na ramenih Dušana Jelinčiča, sicer tudi aktivnega odbornika slovenskega planinskega društva Trst. Kot so izračunali statistiki, je rubrika doslej izšla nekako 500 krat in ker ima povprečno po šest vesti, so jih objavili torej že kakih 3000.
Dušan Jelinčič (32) pa ni le zavzet novinar in odbornik, je tudi uspešen pisec. Leta 1984 je objavil knjigo »Zgodovina SPD Trst«, lani pa še potopisno pripoved »Srečanje nikjer«. Sicer pa je diplomant filozofske fakultete tržaške univerze, novinar pa je že ves čas pri Primorskem dnevniku, čeprav objavlja svoje prispevke še v nekaterih zamejskih publikacijah.

ID

Dokaj uspešno sledimo razvoju v svetu
V turnem smučanju pri nas le tekmovalne oblike resneje še ne podpiramo
Turno smučanje, gibanje na smučeh z določenim ciljem, je pravzaprav predhodnik vsemu današnjemu. Je tudi sestavni del - vsaj tisto, ki se odvija v visokogorju - alpinistične in planinske aktivnosti. Alpinistično smučanje pa se z ekstremnimi smuki vse bolj uveljavlja tudi na športnem področju (zajetega imamo celo v novi kategorizaciji športnikov - alpinistov) in pravzaprav le tekmovalne oblike (alpinistični »ski-rally«) zaenkrat pri nas posebej ne podpiramo.
Vabilo na »Mednarodno posvetovanje o turnem smučanju«, ki sta ga pripravila Turistični urad pokrajine Trento in uredništvo odlične italijanske revije ALP, je zato prišlo kot naročeno. In Miroslav Črnivec, ki se je srečanja udeležil (7. in 8. t. m.) kot predstavnik PZS, se je iz Trente vrnil zadovoljen z ugotovitvijo, da (vsaj na nekaterih področjih) kar uspešno sledimo tokovom po svetu.
V dnevu in pol intenzivnih razprav so se seznanili s tovrstno dejavnostjo v Italiji, Avstriji, Švici, Franciji, Španiji, na Češkoslovaškem in seveda tudi pri nas. Posebej so obdelali tudi področje reševanja, turno smučanje z medicinskega stališča, lavinologiio (v Franciji za opazovanje plazov že koristijo satelit) in še marsikaj. Precej skrbi povzroča razraščajoče se »helikoptersko smučanje«, ki pa ga skušajo tudi že zakonsko omejevati.
Na razstavi, ki so jo vzporedno prikazali, je bilo med literaturo tudi nekaj naših primerkov, poleg vodnikov (Turni smuki in trideželnega) so bili posebne pozornosti deležni zemljevidi Planinske založbe.

OD TOD IN TAM

Ponesrečil se je A. Czok
KATMANDU - Med prvim zimskim vzponom na tretjo najvišjo goro sveta Kangčendzengo (8598 m) januarja letos se je smrtno ponesrečil eden najboljših poljskih alpinistov, 38-letni Andrzej Czok. Bil je udeleženec številnih odprav, poljskih in mednarodnih, predvsem v Himalajo. Znan je posebno po prvem zimskem vzponu na Lotse (8516 m) leta 1979 in po prvenstvenem v JZ steni Everesta; z Jerzijem Kukuczko sta bila na vrhu 19. maja 1980.

»Pobeda nad Everestom«
MOSKVA - Izšla je nova knjiga o prvi sovjetski odpravi v nepalsko Himalajo, ko se je 11 udeležencev povzpelo na najvišji vrh sveta Everest (8848) m) po novi smeri - Centralnem rebru v JZ steni. Avtor knjige »Pobeda nad Everestom« (Zdorovja, Kiev 1985, 104 strani) je mojster športa Jurij V. Konov, sicer starejši sodelavec Instituta za geologijo in fiziko mineralov Ukrajinske AP iz Kijeva in dober poznavalec Nepala, kjer je štiri leta pomagal kot ekspert OZN. To je že tretja knjiga o najbolj odmevnem uspehu sovjetskega alpinizma' »Everest - 1982«, ki jo je napisal J. Rost s tovariši, je izšla pri moskovski založbi Fiskultura in šport, Leningrajčani pa so izdali knjigo »Everest - Jugozapadnaja stena«, obe sta izšli leta 1984.

V južni steni Anapune
SOFIJA - Vodja prve bolgarske zimske himalajske odprave Bojan Atanasov je (prek Katmanduja, s katerim imajo vsakodnevno radijsko zvezo) sporočil, da so morali deloma spremeniti načrt. V južni steni Anapune je namreč izreden mraz, snega je v bazi zapadlo že prek 160 centimetrov ... V 3000 metrov visoki steni so se odločili postaviti še peti višinski tabor in - te dni naj bi poskušali priti na vrh. Vsa ekipa je namreč zdrava in dobro razpoložena.

Mednarodni rally »Pizzo tre signori«
Club Alpino Italijano, sekcija Premana, organizira 22. in 23. marca že 10. mednarodni smučarsko alpinistični rally, znan tudi pod imenom »Pizzo tre signori«. Kot je že v navadi pri italijanskih organizatorjih, so izdali bogat prospekt (seveda z reklamami), na katerega naslovnici je med 15 tudi - jugoslovanska zastava. Računajo torej tudi na udeležbo naših predstavnikov. Razpisa pa še ni, pogoji niso znani ...

Tretje srečanje dokumentalistov
Že lansko leto, na drugem srečanju alpinističnih dokumentalistov, ki je bilo v špaskem Sabadelu (Barcelona), so se domenili, da tretjega pripravijo Francozi. Club Alpin Français je že razposlal vabila: srečanje dokumentalistov bo letos od 1. do 4. maja v ENSA (Ecole National de Ski et d'Alpinisme), oziroma šolskem centru Jean Franco. Poimensko so povabili predstavnike 14 držav, od Japonske do ZDA, vrat pa seveda ne zapirajo tudi drugim.

ALPINISTIČNE NOVICE

Dosti zanimanja za seminar
Podkomisija za vzgojo pri Komisiji za alpinizem PZS je 18. in 19. januarja v Tamarju organizirala izpopolnjevalni seminar za alpiniste in alpinistične inštruktorje. Tema seminarja je bila plezanje slapov in smučanje preko sten. Poleg slovenskih alpinistov so se srečanja udeležili tudi predstavniki iz Hrvatske in Srbije. Vseh skupaj je bilo kar 49, kar kaže na veliko zanimanje za prvi seminar s tovrstno tematiko pri nas.

LE ŠE REDKI SLAPOVI SO NEPREPLEZANI - Plezanje v zaledenelih slapovih je vse bolj popularno, tudi pri nas.

Uvodno predavanje je imel Bine Mlač, ki je opisal razvoj ledne alpinistične opreme in tehnike. Luka in Davo Karničar sta ob filmu opisala smučanje čez stene in probleme, ki se v zvezi z njim pojavljajo. Med drugim sta tudi predlagala spremembo ocenjevanja ekstremnih spustov, sledil je ogled filma o plezanju prvega slapu pri nas, pa predavanje o plezanju zaledenelih sten na Škotskem itd.
Drugi dan so praktično obdelan nekaj tem, med drugim so preizkusili različne oblike sidrišč oziroma stojišč, improvizirano sidrišče za spust s pomočjo cepinov, iz prve pomoči pa so si ogledali tudi toplotni omot in njegove prednosti.
Ob končni analizi so ugotovili, da so takšni seminarji potrebni in da bo potrebno pripraviti osnutek šole plezanja v slapovih oz. ledu. Organizacija tečaja oziroma seminarja naj bi bila stalna praksa.

Člani AS PD Jankovac v Ospu
Miodrag Bogojevič, Mario Poljak, Silvio Sprem in Krunoslav Špringman so ponovili Prečenje in Italijansko smer. Bogojevič in Poljak pa sta poleg teh dveh smeri preplezala še Letečo Meri.

Še zadnjic predavanja Jalung Kang
V četrtek, 20.t.m. ob 19. uri bo v srednji dvorani Cankarjevega doma še zadnjič predavanje Jalung Kang (8505 m) z multivizijo o uspešni lanski himalajski odpravi. Vstopnice po 250.- din so na voljo v Cankarjevemu domu.

T. Č.

Skupna tura s tečajniki
Alpinisti AO Kozjak in tečajniki njihove alpinistične šole so 8. t. m. zaradi obilo novega snega ostali kar v Logarski dolini. Splezali so slap Palenk (6 članov in 12 tečajnikov). Naslednjega dne sta Dušan Golubič in Armand Polegek splezala Desni slap potoka Ivovec (60° - 80°, 100 m) potem pa z Zdenkom Zoričem in Sašem Puhmajerjem še Centralni slap istega potoka (60° -70°).

»Sport Roccia '86« pod vprašajem
Čeprav je imelo prvo mednarodno tekmovanje v športnem plezanju »Šport Roccia'85«, ki so ga pripravili organizatorji iz Torina, velik odmev po vsem svetu in so nekateri celo predlagali organizacijo tekem za »svetovni pokal«, razpisa za SR'86 še ni. Emanuele Cassara, eden od glavnih organizatorjev, je celo sporočil, da tekmovanja letos morda ne bo, o vzrokih pa vsi še molčijo.

Zelo uspešno leto za AO Matica
Na svojem letnem občnem zboru so alpinisti AO Matica pregledali opravljeno delo v lanskem letu. Skupno so v letu 1985 opravili kar 1495 vzponov, od katerih je bilo 26 prvenstvenih. Opravili so tudi 10 ekstremnih smučarskih spustov. Imeli so 60 vzponov z oceno VII, 17 jih je imelo oceno VIII, oceno IX so imele štiri smeri in kot edini odsek imajo v knjigi vzponov vpisane dve smeri, ki nosita težave X. Imeli so tudi alpinistično šolo, ki še vedno traja, vodi pa jo neumorni Tone Sazonov -Tonač. Pet članov je opravilo izpite za naziv alpinista, alpinistična inštruktorja pa sta postala dva njihova člana. Tako bi lahko zelo na kratko opisali dejavnost tega ljubljanskega alpinističnega odseka, ki ga po številu in kvaliteti vzponov najdemo prav v vrhu slovenskega alpinizma. Za novega načelnika so za letošnje leto izvolili Tomaža Wilenparta.
Predviden prihod odprave Cerro Torte je v petek, 21. t. m. v Zagreb. Odhod Alpetourjevega avtobusa bo ob 8. uri zjutraj s Trga osvoboditve v Ljubljani. Na voljo je nekaj mest za svojce in planinske prijatelje.

Z zimskim Araratom ni bilo nič
Komisija za odprave v tuja gorstva je po vabilu turške zveze izbrala dva Člana, ki naj bi odšla na Ararat. Vendar Turki zdaj niso odgovorili na noben teleks niti na telefon in sedaj z vzponom na Ararat pozimi z naše strani ne bo udeleženca. Res je sicer, da so Turki poslali vabilo že novembra v Beograd, kjer je »obstalo«. Vsekakor primer kako ne bi smeli delati in v prihodnje bo potrebno mnogo več odgovornosti.

Mount Thor
Na Baffinih otokih nadmorska višina gora seže nekaj čez 2000 m, vendar so njihove stene izredno navpične in visoke. Najbolj zanimivo je področje Pangnirtung Pass, ki leži na robu ledenika Penny Ice Cap. Tu stoji tudi Mount Thor s svojo 1500 m visoko granitno zahodno steno. Zdaj so jo končno preplezali. Vzpon, ki je trajal kar 33 dni je izvedla izredno močna ekipa, ki jo je vodil Earl Redfern, v njej pa so bili še Eric Brand, Tom Bepler in John Baguley. Vsi so si bili edini: »To je bil najtežji tehnični vzpon, kar smo jih kdaj videli«.

Aljaska
Steve Spaulding, in Karl Swanson iz Aljaske ter Justin Lesueur iz Nove Zelandije so opravili prvi vzpon na Mount Hesperus (2995 m) najvišji vrh v skupini gora z imenom Revelation mountains, sicer zelo neprijazne, kar se vremena tiče. Ekipa je prvič poizkusila v navpični granitni steni, drugič pa po razu krušljivega skakalnega stolpa. Morali so skozi snežni koluar, ki se je končal s 75 m visokim slapom. Nad njim so bila strma ledna pobočja s skalnimi odstavki. Vrh so osvojili po 22 urah težkega ledenega plezanja.
Earl Redman pa je skupaj s še dvema tovarišema opravil zimski vzpon na Mount Bona (5005 m). Začeli so na ledeniku Russell 23. februarja 1985, vrh pa osvojili preko zahodne rame 3. marca.
Komisija za stike s tujino pri Planinski zvezi Slovenije sporoča, da je za turno-smučarska izleta 22, t. m. na Dobrač in 1. marca na Peco na voljo še nekaj mest. Prijavite se čim prej v pisarni PZS.

Organiziran alpinizem tudi v Pulju
V Pulju so pri PD »Glas Istre« organizirali alpinistični odsek, prvi v tem delu SR Hrvatske. Že nekaj časa so zbirali sredstva in opremo, precej naporov pa so vlagali tudi v vzgojo naraščaja; zadnje tedne je v vadišču Vranska draga (pri zahodnem vhodu v predor pod Učko) vadilo že po 8-10 mladih. Odločitev o organiziranju AO je sprejelo predsedstvo PD dne 5. t. m. na predlog iniciativne skupine v kateri so znani alpinisti: Desnica, Filipčič, Galič, Seferagič...

Treking SPD Trst
Po uspelem lanskoletnem trekingu v Himalajo (krožna pot okoli Anapurne), ki ga je v organizaciji SPD Trst vodil dr. Ivan Simunič, so se odločili, da ljubitelje gora povabijo na popotovanje tudi letos. Če bo dovolj prijavljencev, bo treking jeseni, cilj pa bazno taborišče pod Everestom.

Cordillera Blanca '86
Reški alpinisti, ki so združeni v AO Rijeka, delujejo pa pod okriljem PD Kamenjak (Korzo 40, 51000 RIJEKA), so se odločili, da 25-letnico matičnega društva proslave za odpravo »Cordillera Blanca '86«. V odpravi bodo sodelovali Marinko Čargonja, Predrag Juroš, Damir Košta, Predrag Miladinovič in Željko Starčevič, kot pridružena člana pa še Mario Schiavato in Željko Kesovija. Njihov cilj bo 6395 m visoki Haundoy, na katerega se nameravajo po vzpeti po Ameriški smeri. Ob odpravi pa organizirajo tudi treking v dve najlepši dolini »Belih Kordiljer«: Llanganuco in Santa Cruz, v načrtu pa je tudi vzpon na 5800 m visoki Cusco (in seveda tudi obisk znamenitosti Peruja). Odhod načrtujejo za konec maja, na poti pa naj bi bili nekako 40 dni. Informacije o trekingu nudi - tako kot za lanskega na Kilimandžaro. ki se ga je udeležbo tudi nekaj planincev iz Slovenije - Željko Kesovija (051) 45-222.

Slapovi
Rafko Primožič in Drago Frelih sta 22. januarja splezala Sinji slap pod Češko kočo. Zadnje dni pa so bili obiskani predvsem slapovi nad Tamarjem. Centralni slap sta 6. t. m. plezala Janez Kešnar (AO Mengeš) in Marjan Kovač (AO Črnuče), dva dni kasneje tudi Marko in Matevž Lenarčič (AO Trbovlje), v nedeljo pa še Mare Belingar in Mojmir Štangelj (AO Matica).
Stane Čufar in Drago Frelih (AO Železnik) sta 7. t. m. ponovila Skrajno levega (Sveča), naslednji dan pa še Slap nad votlino in Desnega. Svečo sta splezala tudi Štangelj in Gorazd Zrimšek (AO Matica).
Boris Kofol in Ničo Kregar sta v soboto, 8. t. m. plezala Slap nad votlino, Kregar je nato sam ponovil Desnega, Belingar (vsi AO Matica) pa je sam preplezal oba omenjena slapova.

Planinarski list je ugasnil
Pred 15 leti, ob 25-letnci osvoboditve mesta, je PD Kamenjak z Reke izdalo prvo številko glasila Planinarski list.
Požrtvovalni sodelavci, nikoli jih ni bilo veliko, so hoteli v prvi vrsti kar najbolje obveščati članstvo, s poljudnim čtivom pa animirati nove člane. Pa so začeli pošiljati list tudi prijateljem po Jugoslaviji in - od naklade 500 izvodov so se povzpeli do zavidljivih 5500 kosov. Imeli so mnogo simpatizerjev po vsej državi in tudi iz najbolj oddaljenih krajev so jim pošiljali denarne prispevke.
Toda - list je izhajal po zaslugi vsega nekaj entuziastov, ki so na nek način vedno zbrali potrebna sredstva za izid štirih številk na leto. SIS za kulturo in telesno kulturo Reke sta jima občasno sicer namenila pomoč, toda ta ni zadostovala niti za eno številko letno. Pomagala so predvsem podjetja reškega področja, pa tudi sodelavci, saj so vsi po vrsti sodelovali brez denarnega nadomestila.
Te dni so razposlali 3.- 4. številko letnika 1985. Zadnjo! Člani uredniškega odbora, ki ga je zadnja leta vodil neumorni Viktor Stipčič, se vsem zahvaljujejo za pomoč in - razumevanje. Nimajo več dovolj moči, da bi še naprej moledovali, pa čeprav za našo skupno (planinsko) dobro.

FRANCI SAVENC

  17.02.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.