Delo, Šport: ... Golob in Polenik čez severno steno Eigerja
V zelo dolgi klasični smeri sta dvakrat bivakirala –Četrti slovenski zimski vzpon čez najbolj razvpito steno v Alpah (1800 m) – Nagrada za vztrajnost
Severna stena Eigerja je verjetno medijsko najbolj razvpita stena v Alpah. Ker se 1800 metrov visoka stena dviga pred pragom švicarskih hotelov, lahko vsakdo tako rekoč v živo spremlja plezalce v njej. Pozornost javnosti so seveda še posebej pritegnile številne smrtne nesreče pred prvim uspešnim vzponom. Čeprav je bila prvič preplezana že leta 1938, je vsak uspešen vzpon v njej med alpinisti še vedno visoko cenjen.
V severni steni Eigerja razmere skoraj nikoli niso idealne, skala je krušljiva, vremenski preobrati pa so zelo pogosti. Stena sodi med najvišje v Alpah. Klasična smer, ki izbira najlažje, prehode, je dolga kar 4 kilometre! V njej se ves čas menjavata skala in led, kar plezanje dodatno zaplete in upočasni.
Tadej Golob (AO Železničar) in Dušan Polenik (AO Rašica) sta vstopila 28. februarja ob pol enajstih dopoldne. Vreme je bilo idealno, razmere v steni pa so bile tudi dobre, tako da sta do noči preplezala spodnjo polovico stene. Bivakirala sta na mestu, ki se ga je iz časov prvih plezalcev prijelo ime Bivak smrti. Naslednje jutro se je pooblačilo in nekoliko je naletaval sneg. Čeprav sta se bala, da se bo vreme resno poslabšalo, sta z vzponom nadaljevala. Na snežišču na vrhu Rampe so ju zasipali pršni plazovi, v Prečnici bogov je orientacijo oteževala megla, v Izstopnih počeh pa sta naletela na dobre razmere, saj so bile na debelo zalite z ledom. Tema ju je prisilila, da sta se ustavila tik pod robom stene in preživela vetrovno noč na majhni polički, ki sta jo izklesala v led. Zjutraj 2. marca sta v pičle četrt ure priplezala do roba stene in se povzpela na vrh. Sestopila sta po smeri normalnega pristopa.
Tadej Golob in Dušan Polenik sta pred časom že obračala v zgornjem delu Eigerja, Golob pa je opravil še dva resna poskusa z drugima soplezalcema. Tokrat ga je stena nagradila za vztrajnost. V letošnji zimski sezoni je nabral lepo bero vzponov, saj je preplezal tudi dve težki prvenstveni smeri v Loški steni.
To je bil 4. slovenski zimski vzpon prek Eigerja. Tomo Česen je soliral Klasično smer, Slavc Svetičič je opravil izreden solo vzpon po zelo zahtevni Harlinovi smeri, pozimi pa je steno v navezi z Daretom Juhantom preplezala tudi prva Slovenka Marija Frantar.
MIHA PETERNEL
Ribomania
Gregor Kresal in Matevž Gradišek sta v zadnjih sezonah preplezala nekaj sicer kratkih, a težkih ledenih slapov. 8. februarja sta v Tamarju preplezala nov slap Ribomania (6+ ali več, 45 m, 6 h), ki stoji nasproti Centralnemu slapu. Prvi raztezaj je lahek, v drugem pa sta preplezala 30 metrov navpičnega in mestoma celo previsnega ledu, ki se začne s 3 metre široko ledeno zaveso, nadaljuje pa s tanko prosto visečo svečo. Prestop vanjo je bil zelo kočljiv. Ker sta se bala, da jo bosta podrla, z derezami nista brcala vanjo, ampak sta jih le naslanjala na led. Smer sta zaključila v nekakšni votlini, kjer je zmanjkalo ledu, in se po vrvi spustila nazaj pod slap.
Navezi, ki je skušala preplezati smer 10 dni za njima, se je sveča odlomila, tako da ostaja smer ne ponovljena. Prva plezalca sta povedala, da je smer težja od Direktnega izstopa Tise (6+), ki sta ga preplezala lani in precej bolj nevarna.
Skupaj s Tino Di Batista so 22. 2. opravili prvo ponovitev Milanove smeri v Tamarju. Prečko, ki sta jo prva plezalca preplezala v tegu vrvi, so zmogli z ledno tehniko in predlagajo oceno 5+.
M. P. in U. G.
Smučarski spusti
Arnold Koštomaj je presmučal slap Palenk v Logarski dolini in Uroševo grapo nad Vršičem, ki jo je preplezal s Francem Gričarjem.
Alpinistični šoli
Alpinistična šola AO Železničar se bo začela 19. marca ob 19. uri na Trgu OF 3 (ob ljubljanski železniški postaji) v 1. nadstropju, soba 6.
Začetek alpinistične šole v Celju bo 20. marca ob 18. uri v prostorih PD Celje na Stanetovi 1.
M. R
Varno v gore z gorskim vodnikom
Gorski vodniki vas vabijo, da se udeležite tur, ki jih organizirajo v letošnjem letu. Pripravili so bogat program, od turnih smukov in plezalnih vzponov v naših gorah do vzponov na najvišje vrhove v Alpah. Podrobnejše informacije o konkretnih turah, številu udeležencev, rokih za prijavo in vodniških tarifah dobite pri gorskih vodnikih Janezu Benkoviču (tel. 061 831 414), Luku Karničarju (064 441 138), Marjanu Kregarju (061 817 039), Janezu Kunstlju (064 881 646), Radivoju Nadvešniku (061 825 632), Bojanu Pograjcu (061 443 671), Romanu Robasu (061 611 147) in Iztoku Tomazinu (064 801 667).
M. P.
Francoza v naših slapovih
Naše zaledenele slapove le redko obiščejo tuji plezalci. Na letošnjo tekmo plezanju lednih slapov v Bohinju pa sta sredi februarja prišla zakonca Marie Pierre in Phillipe Dufrene iz Francije, ki sta obisk naših krajev izkoristila tudi za plezanje slapov v Tamarju. Ponovila sta Kristusovo zadnjo večerjo (po njunem mnenju eno mesto zasluži oceno 6+) in Centralni slap.
M. P.
Na smučeh čez vzhodno steno Stenarja
Matej Kovačič in Žiga Krofl sta 8. marca preplezala Tomazinovo smer v vzhodni steni Stenarja, nato pa sta se po njej spustila s smučmi. Presmučala sta lahko le zgornji del stene (naklonina do 65 st.), v spodnjem pa je bilo premalo snega. Ključnega mesta, ki je v spodnjem delu stene, se po njunem mnenju tudi v dobrih razmerah ne da presmučati.
Žiga Krofl je prvi dan marca presmučal tudi smer Ski (VI-) v Dolgem hrbtu. Smučati je začel na mestu, kjer se smer priključi poti na Mlinarsko sedlo, zgornji del pa je izpustil, ker je bilo preveč ledeno.
M. P.
Slapovi v Val Daone
Aljaž Anderle in Klemen Premrl sta med 22. in 24. februarjem preplezala najtežje slapove v italijanski dolini Val Daone. Ker je nekaj zmede glede ocen v vodničku o zaledenelih slapovih za to področje, sta predlagala za slapove, ki sta jih preplezala, svoje ocene. Najprej sta opravila prvi letošnji vzpon po markantnem slapu Il Sogni del gran Scozzese, (IV/6, 300m), ki poteka po tankem in širokem traku ledu, ki pada čez skoraj navpično steno. Sama sta slap ocenila s III/5-6. Naslednji dan sta ponovila L'ira di Beppe (IV/6+, 150m), ki vodi čez ledene sveče, ki padajo čez štiri visoke in previsne odstavke. Plezalca mislita, da si smer ne zasluži ocene višje kot III/6. Tudi Aspettando la Sera, ki sta jo ponovila zadnji dan, se jima je zdela previsoko ocenjena, saj namesto ocene III/6+, 80m, predlagata oceno III/5+. Za konec sta opravila še s slapom Sudori Caldi III/5,80m.
U. G.
Mala Pišnica
V samotni dolini Male Pišnice nad Kranjsko goro so bile to zimo preplezane tri nove smeri.
David Jugovič in Cene Polajnar sta v pobočju Ciprnika preplezala slap, ki stoji v desni grapi nad lovsko kočo. Imenovala sta ga Slap botra Direndača (5-6, X, 70 m). Začne se s 6 do 7 metrov visoko mestoma previsno svečo, zgornji del pa je malo lažji.
Igor Mlinar, Janez Velikanje ter Suzana in Viktor Relja so 2. februarja v severni steni Kumlehove glave preplezali lažjo grapo, ki pa pred njimi še ni imela obiskovalcev, in jo imenovali Misijonarska (III,3,65 st./30-55 st.)
Teden dni kasneje so se vrnili Igor Mlinar ter Viktor in Suzana Relja in preplezali nov slap Velika noga (4,160 m) v vznožju Robičja, katerega zgornji del se vidi že od lovske koče. V spodnjem delu so plezali po zelo ozki grapi, na vrhu pa jih je čakal strm leden skok.
M. P.
Tihi slap
Avgust Robnik je 50 metrov desno od slapov Fakin, Fakinček in Fakinof v Matkovem kotu preplezal nov slap z originalnim imenom Tihi slap (4,50 m).
M. P.
Iz Robanovega kota
Viki Mlinar, Tomaž Žerovnik in Boštjan Jezovšek (vsi PK Rifnik) so 18. februarja opravili drugo ponovitev Bezovskega slapu.
Na dobre razmere so mariborski plezalci naleteli v vzhodni steni Ojstrice. V njej so David Pogorelec, Metod Sem in Aleš Kovač (vsi AO Kozjak) preplezali smer Palous - Tschada z oceno III 65 / 30 - 50st, 700m. Nadaljevali so po Kopinškovi poti in se po strmem žlebu povzpeli naravnost na vrh. Isto smer sta ponovila tudi Špela Hleb in Boris Strmšek.
Vlado Fras, Boris Lorenčič, Peter Ferk in Sandi Kelnerič so v isti steni ponovili smer Y in zgoraj zavili v varianto Tschadove. Ocena je IV / III. 70 / 30 - 50 stopinj, višina pa 700 metrov.
V Velikem vrhu pa je Silvo Babič sam preplezal Februarsko smer, kjer je naletel na sipek, nepredelan in ponekod tudi kložast sneg, zato je prehode iskal čez številne krajše ledene slapove, ki ponekod padajo čez strmejše dele. Naklonina je dosegla 80 stopinj, večina smeri pa se je gibala med 30 in 50 stopinjami.
U. G.
Slabe razmere
Temperature v začetku marca so že prav pomladne, kar seveda pomeni, da se led v naših gorah počasi tali. Janez Kešnar, Marjan Kovač in Janez Slokan so 2. marca plezali Spodnji Ledinski slap. Sveča v najtežjem raztežaju je bila že pošteno počena, čez slap pa je padalo tudi kamenje, tako da je bil vzpon precej tvegan. Zgornji slap pa je bil že na prvi pogled neprimeren za plezanje.
M. P.
Gajstni slap
Zagrebčani Robert Verem, Davor Čikovič in I. Cindrič so ponovili Gajstni slap v Logarski dolini, katerega težavnost je ocenjena 5+/6. Naleteli so na tako dobre razmere, da težave niso presegale četrte stopnje!
M. P.
Zimski vzponi Goričanov
Alpinisti AO Nova Gorica so stabilno februarsko vreme izkoristili za plezanje v zasneženih stenah Julijskih Alp.
Zlatko Koren in Tanja Šuligoj sta v vzhodni steni Snežnih vrhov nad dolino Možnice preplezala prvenstveno smer Sneženka (III/led 5, skala V, 400 m), ki poteka desno od Osrednjega stebra. Ves čas sta plezala po ozkih žlebovih in kaminih, v katerih je bil dober zbit sneg in led, po skali pa sta morala preplezati le nekaj metrov skozi ozek kamin. Sestopila sta desno po grebenu na sedlo med Jerebico in Snežne vrhove.
Zadnji dan februarja sta Zlatko Koren in Peter Štefančič opravila drugo ponovitev Belih sanj (IV-V/4+, 10 h) v Rombonu nad dolino Možnice. V spodnjem delu sta naletela na idealne razmere, v zgornjem pa so se močno poslabšale. Celo smer sta preplezala z lednimi orodji. Kjer ni bilo snega, sta jih zabadala v zmrznjeno travo.
Iztok Ipavec in Peter Štefančič sta 8. marca preplezala še eno snežno-ledno smer v SZ steni Bavškega Grintavca. Razmere so bile idealne, izstopila pa sta skoraj točno na vrhu. Tako je nastala Centralna smer (III/5,450 m).
M. P.