Delo, Šport: ... Občudujem Česnovo zbranost Lhotse je resničen podvig
Sloviti alpinist Reinhold Messner je za dva dni obiskal Kranj in se srečal z našimi alpinisti — Pomladi odhaja v Južno Ameriko
VELIKANA SVETOVNEGA ALPINIZMA, Reinhold Messner. (Foto: Mirko Kunšič)
KRANJ - Takrat, ko »gorski kralj» Reinhold Messner, sloviti južnotirolski alpinist, prevozi več kot 1000 km, da seže v roke 15 let mlajšemu Tomu Česnu, tudi v živo dokaže spoštovanje do trenutno največjega alpinista na svetu. Ta se je po svoji poti z uspehi dokazal, tako v Himalaji kot v Centralnih Alpah.
»Zanj sem prvič slišal pred petimi leti, ko je opravil prvi pristop s severa in nato kalvarijo na 8505 m visokem Jalung Kangu. Pozoren sem postal leto kasneje, ko je Tomo kot prvi sam opravil pozimi s severno steno Eigerja, Mrtvaškim prtom v Grandes Jorassih in severno steno Matterhorna. Zablestel je s solo vzponom kasneje v Januju v Himalaji in kronal uspeh s soliranjem stene Lhotseja. Občudujem njegovo psihično zbranost. Ta je ključ uspehov na poti, ki je lastna le njemu«, je med drugim v soboto popoldne rekel Reinhold Messner, ki je danes, 17. septembra, star 46. let.
V petek zvečer je pokomentiral v nabito polni dvorani kina Center v Kranju več kot 160 diapozitivov o tem, kako sta z bratom Güntherjem pred 20 leti stala na prvem osemtisočaku, Nanga Parbatu. Med sestopom mu je plaz ubil brata. Dve leti kasneje pa je Reinhold stal na drugem od štirinajstih osemtisočakov. Kot prvi zemljan je 16. oktobra pred štirimi leti opravil z vsemi. Gost Toma Česna je v drugem delu predavanja pokazal fotozapis z 2800 kilometrske poti. S prijateljem Arvedom Fuchsom sta letos v 92 dneh prehodila sedmi kontinent, Antartiko, po poti, ki jo je poskušal pred desetletji prehoditi že Novozelandec Scott.
»Hotel sem ugotoviti, če zdržim 100 dni pri temperaturah okrog - 40 stopinj Celzija. Osnovni cilj je opozoriti svet, javnost, da je ta celina, ki je tako velika kot Evropa in Avstralija skupaj, naša zadnja divjina, čista narava na tem planetu. Tam je namreč 70 odstotkov »zalog« vse vode in vsakršno iskanje nafte kar nameravajo po letu 1991, in drugih surovin, je zato ekološko vprašljivo. Zdaj mi ni več, da bi splezal smer sedme težavnostne stopnje, ali pa da bi stal na temenu osemtisočakov. Zdaj iščem mir, neskončnosti, prvobitnosti, vrednote, ki jih ljudje 20. stoletja vse preveč zanemarjajo,« je rekel Reinhold Messner.
Rodil se je v učiteljski družini kot drugorojeni od devetih otrok. Že s petimi leti ga je oče vzel na vrv in mu omogočil prve razglede s 3000 m v Dolomitih. S 17 leti je imel v rokah in nogah vse najpomembnejše smeri v centralnih Alpah. Leta 1975 se je ločil do številčnega odpravarstva in svetu dokazal, da se da v alpskem slogu z miniaturnimi odpravami in soliranji prav tako seči po vrhovih osemtisočakov. Vedno je presenečal. Njegove duhovne razsežnosti, širina in preprostost mu omogočajo avtoriteto in zagotavljajo uspehe tudi pri osveščanju javnosti za ohranjanje čiste narave. Zagotovo je Reinhold Messner v alpinizmu to, kar je Jacques Ives Cousteau v morskih globinah.
»Razumevanje človeškega življenja je ena najpomembnejših stvari. Priznam, da me je do zdaj pogosto spremljala tudi sreča. Brez nje tudi v alpinizmu, kjer je ob telesnih in psihičnih sposobnostih potreben tudi intelekt, da lahko vse skupaj preraste v vrhunske uspehe, ne gre. O teh še pred 10 leti ni nihče niti upal pomisliti. Tudi sam se lahko prištevam mednje, vsaj kar se Lhotsejeve stene tiče. Tudi zato še posebno cenim uspeh Toma Česna v tej steni. Seveda poznam tudi druge slovenske alpiniste. Slišal sem za predvojnega plezalca Joža Čopa, poznal sem pokojnega Aleša Kunaverja, vem tudi za Staneta Belaka. Dopoldne sta me zakonca Nada in Tomo Česen peljala v Tamar in v Vrata. Navdušila me je severna Triglavska stena. Mogoče jo bom še kdaj preplezal,« nadaljuje Messner.
Na posebno vprašanje Dela, kdaj bo prepešačil tudi puščavo Gobi, kar ima že dlje časa v načrtu, je odgovoril, da je naslednjih pet let »oddan«. Pomladi odhaja na odpravo v Južno Ameriko, kjer bo še z dvema prijateljema pešačil in plezal po gorovju 800 km daleč. Ima še veliko drugih načrtov. Messner, ki je napisal že več kot 20 knjig, tako o alpinizmu, odpravah kot o Južni Tirolski, res polno živi.
Žal je nevihta v soboto zvečer preprečila, da bi se na umetni steni v Kranju preizkusili tudi prosti plezalci. Reinhold Messner jih tako ni mogel videti, saj je že zvečer odpotoval proti Münchnu. O tej zvrsti plezanja pa je že prej popoldne izjavil, da so pravi pionirji prostega plezanja doma v Nemčiji in v Dolomitih. Tam so to počenjali že pred 100 leti, zato je trditev nekaterih, da so to »izumili« Američani, povsem zgrešena. Ta novost je od tam, izpopolnjena, v sedemdesetih letih ponovno prenesena v Evropo, kjer zdaj žanje tak razcvet.
MIRKO KUNŠIČ
Novice iz Paklenice
Opravljeni sta bili dve novi ponovitvi najnovejših švicarskih smeri. Tretjo ponovitev Rajne sta 14. avgusta opravila češkoslovaški alpinist (avtor Ribe v južni steni Marmoalde) Igor Koller in Nebojša Đordević. Koller je smer splezal prosto in oceno potrdil. Pet dni kasneje pa je skupaj s še dvema avstrijskima plezalcema opravil drugo ponovitev smeri Welcome.
Poleg teh vzponov je v zvezi s Paklenico morda zanimivo omeniti, da je avstrijski plezalec Ewald Gauster z Dunaja opremil in splezal 8 kratkih smeri v kanjonu (ocene od V+ do VIII-), zamenjal oziroma dodal pa je tudi nekaj svedrovcev v nekaterih starejših smereh.
Iz športnega plezanja
V Dolžanovi soteski je še eno žensko ponovitev Treh src (VIII+) opravila mlada tržiška plezalka Nataša Stritih, Aljaž Anderle (prav tako AO Tržič) pa je v Bohinju ponovil Kravji bal (IX-), v Bohinjski Beli pa Adrio (7c+).
Preplezana zahodna stena Bhagirati III
Janez JEGLIČ in Silvo KARO sta z zdravnico dr. Mojco ZAJC zaradi težav z dovoljenjem v Indijo odpotovala dva tedna kasneje - hkrati z odpravo Alpe-Adria na Everest. Od Delhija so potovali s kombijem do Gangatarija, nato še dva dni z nosači in 22. 8. postavili bazo pod zahodno steno Bhagirati III (6454 m). Po ogledu sta 27. 8. prvič vstopila in se naslednji dan zaradi slabega vremena vrnila. Naslednjič sta poskusila 31. 8., a ju je slabo vreme spet zavrnilo. Končno sta 2. septembra uspešno začela v 1600 m visoki steni in kljub novemu poslabšanju v čistem alpskem stilu nadaljevala do vrha, ki sta ga dosegla 7. septembra ob 9.15. Se isti dan sta sestopila po S. V. strani in 8. 9. prišla v izpraznjeno bazo, naslednji dan pa v New Delhi.
JANEZ JEGLIČ
NOV VRHUNSKI DOSEŽEK - Zahodna stena Bhagirati III (6454 m) s smerjo Jeglič-Karo. Označenih je vseh 5 bivakov.
Stena je visoka 1600 m, s tehničnimi težavami A4, VIII v prosti skali in naklonino 85° v ledu. Večina smeri poteka po dobri skali, le izstopni del je bil kot »previsna njiva«. Jeglič in Karo sta tvorca najtežjih smeri v patagonskih Andih in njuna smer v Zahodni steni Bhagiratija III kaže, da bosta s tovrstnimi vzponi nadaljevala tudi v Himalaji. Verjetno je to tehnično najtežja smer v indijski Himalaji. Leti 1989 in 1990 sta brez dvoma prinesli našemu alpinizmu prvo mesto v svetu, čeprav je tudi sicer že poldrugo desetletje v najožjem svetovnem vrhu.
Jeglič in Karo sta 11. septembra odpotovala v Katmandu, od tam pa tri dni kasneje proti Everestu. Zaradi hitrega vzpona sta nadomestila zamudo.
KOTG se ob tem velikem uspehu iskreno zahvaljuje pokrovitelju odprave SCT iz Ljubljane, veleposlaniku dr. Ernestu Petriču in direktorju Yugointraco Dušanu Štefančiču iz New Delhija ter dr. Mojci Zajc s Pšate pri Domžalah.
TONE ŠKARJA
V Arcu Hillova in F. Legrand
Na tradicionalnem tekmovanju v športnem plezanju v Italiji najboljši plezalci z vsega sveta
KRANJ — Rock Master Arco je tekmovanje, ki v vrsti mednarodnih tekmovanj prav gotovo zavzema posebno mesto. V bližini Gardskega jezera se vsak drugi septembrski vikend zberejo najboljši športni plezalci na svetu. V soboto in nedeljo, 8. in 9. t. m, se je na 24 metrov visoki umetni steni zbralo 9 plezalk in 16 plezalcev.
Na tej tekmi je že od vsega začetka navada, da prvi dan tekmujejo v smeri, ki jo plezajo na pogled, za drugo smer pa imajo na voljo določen čas za študij posameznih gibov. V sobotnem delu je pri ženskah celotno smer preplezala samo Lynn Hill iz ZDA, slaba dva metra je za njo zaostala Isabelle Patissier iz Francije, še dober meter več pa domačinka Luisa Jovane. Robin Erbesfield (ZDA), Corine Labrune in Nanette Raybaud (obe iz Francije) so bile na naslednjih mestih precej izenačene.
Pri moških sta pravo predstavo uprizorila Anglež Jerry Moffat in mladi, 20-letni francoski plezalec Francois Legrand. Edino onadva sta prijela vponko na koncu smeri. Sledila sta jima z enakima rezultatoma Hirayama iz Japonske in Raboutou iz Francije, vsem tem pa so bili za petami z enakim rezultatom Moon Nadin (GB) in Tribout (Francija).
V nedeljskem delu tekmovanja pri ženskah ni prišlo do kakšnih bistvenih sprememb. Hillova je tudi tokrat splezala čisto do konca, Isabelle Pattisier pa je spet končala kakšna dva metra pred zaključkom smeri.
Povsem drugače pa je bilo pri moških. Vsaj polovica tekmovalcev je končala še pred najzahtevnejšim delom smeri. Kljub temu, da imajo praktično vsi plezalci vzpone z oceno 8b+, je prišla do izraza precejšnja razlika v kakovosti. Za to drugo smer so imeli pri ogledu 35 minut časa in tistim najboljšim je to bilo dovolj.
Najprej je dvignil na noge gledalce Jean Baptiste Tribout, ki je odnehal šele na predzadnjem oprimku. Za njim so Nadin, Hirayama, Raboutou in Moffat končali prezgodaj, da bi ga v skupnem seštevku lahko prehiteli. Čisto na koncu je nastopil še Francois Legrand in v zares velikem slogu splezal smer čisto do vrha in tako tudi zmagal. Po njegovi prvi zmagi na tekmi svetovnega pokala v Madoni di Campiglio je torej to njegovo drugo veliko zmagoslavje. Kot kaže je trenutno v zares izvrstni formi in glede na to, da ima šele 20 let, mu napove-dujejo še lepo prihodnost. Letošnja tekma je v primerjavi z ostalimi potekala precej hitreje, čeprav je v nedeljo še vedno vse skupaj trajalo slabih 6 ur. Gledalcev je bilo kot vedno v Arcu tudi letos zelo veliko.
Končni vrstni red — ženske: 1. Lynn Hill (ZDA) 42,37 m, 2. Isabelle Patisssier (F) 39,15 m, 3. Luisa Jovane (I) 35,50 m, 4. Robin Erbesfield (ZDA) 35,03 m, 5. Nanette Raybaud (F) 35,00 m, 6. Corine Labrune (F), 7. Paola Pons (I), 8. Daniela Luzzini (I) in 9. Anna Ibanez (Španija);
Moški: 1. Francois Legrand (F) 49,83 m, 2. J. B. Tribout (F) 46,45 m, 3. Didier Raboutou (F) 45,86 m, 4. Jerry Moffat (GB) 41,96 m, 5. Yuji Hirayama (J) 40,41 m, 6. Ben Moon (GB), 7. Simon Nadir (GB), 8. Jacky Godoffe (F), 9. Guido Kostermayer (ZRN), 10. Robert Cortijo (F), 11. Salavat Rakhmetov (SZ), 12. Nicola Sartori (I), 13. Alberto Gnerro (I), 14. Francois Lombard (F), 15. Txema Gomez (Š) in 16. Philippe Steulet (CH).
TOMO ČESEN
Slovesnost v Trenti
Turistično društvo Soča-Trenta prireja v soboto, 22. t. m., ob 11. uri na kampu Bolčina v Trenti slovesnost ob 100-letnici prvega vzpona čez severno steno Triglava. Ob kulturnem programu bodo odkrili spominsko ploščo Ivanu Bergincu-Štruklju. Slavnostni govornik bo predsednik IS Slovenije Lojze Peterle, gostje prireditve pa bodo ,Tomo Česen, Morija Frantar in Jaka Čop.
Kodeks vedenja v Triglavskem narodnem parku
Vsi, ki hodijo v gore, morajo dosledno upoštevati priporočila, ki so na kratko zajeta v kodeksu o vedenju v Triglavskem narodnem parku. Vsi privrženci hoje in teka v naravi, vsi planinci, smučarji, lovci in nabiralci gozdnih sadežev bi naj ta pravila poznali in se po njih ravnali. Takole je zapisano v kodeksu:
1. Spoštuj naravo in kulturno bogastvo parka.
2. Rastline in živali pusti na miru.
3. Park uživaj molče, preprečuj hrup.
4. Svoje smeti odnesi v dolino.
5. Zapiraj lese, ne uničuj ograj in stanov.
6. Upoštevaj opozorila.
7. Preprečuj vse vzroke gozdnih požarov.
8. Ne uničuj oznak, spominskih knjig in žigov.
9. Ne proži kamenja.
Na pogled splezal 8a
Tadej Slabe (AO Matica) je v avstrijskem plezališču blizu Toplic pri Beljaku na pogled splezal smer, ki ima težave ocenjene z oceno 8a (IX+/X-). To je njegov in sedaj tudi najzahtevnejši jugoslovanski vzpon te vrste. Smer Hetschipetsch je precej previsna in dolga okoli 15 metrov. Na sliki: Tadej Slabe v smeri Hči naslade (8b oz. X) v Vipavski Beli.
(T. Č.)