Delo, Šport: ... Marko Lukič je preplezal Shoguna

Prvi slovenski vzpon enajste stopnje v tujini (XI-) - Po lanskih težavah letos hitro do uspeha
Marku Lukiču (AO Kozjak in SKB nepremičnine) je 7. septembra v plezališču Karlstein uspelo preplezati Shoguna, smer z oceno XI-. S tem je postal drugi slovenski plezalec s preplezano smerjo enajste stopnje, vendar prvi, ki je takšen vzpon opravil v tujini in v smeri s potrjeno oceno.

ODLIČEN VZPON - Marko Lukič v Shogunu XI- (Foto:M. Fištravec)

Shogun se nahaja v plezališču Karlstein ob nemško - avstrijski meji. Opremil in tudi prvi preplezal jo je Alex Huber, ki je za vzpon potreboval 30 dni in s tem začel svojo neverjetno serijo vzponov v enajsti stopnji. Shoguna je zatem preplezal še Alexov brat Thomas. Čeprav je smer le nekoliko previsna, predstavlja zaradi značilnega plezanja po zelo majhnih stopih in zaobljenih oprimkih ter dolžine smeri (samo težkih gibov je 35) tipičen vzdržljivostni problem.
Lukič se je smeri prvič lotil v letu 1993 in že takrat jo je preplezal z varovanjem od zgoraj, kaj več pa mu je preprečila poškodba prsta. Tudi lani je poskušal v smeri, vendar mu je petkrat spodletelo prav pri zadnjem gibu. Čisto na koncu lanskega leta pa je na ključnem mestu našel lažjo kombinacijo, kar je verjetno tudi pripomoglo k hitremu uspehu letos. Po prihodu v plezališče je Shoguna prvi dan preplezal z varovanjem od zgoraj, naslednji dan pa mu je uspelo v drugem poskusu.
Za uspešen vzpon se Marko Lukič zahvaljuje SKB -nepremičnine & leasing in Inntalu, ki sta mu ves čas stala ob strani in mu tako omogočila vožnje ter bivanje v Nemčiji.

URBAN GOLOB

Španci na južnem tečaju
Na Antarktiko se je v začetku lanskega decembra odpravila španska vojaška odprava pod vodstvom Francisca Sorie, pridružila pa sta se ji še dva televizijska snemalca. Svojo pustolovščino so pravzaprav začeli že v Punta Arenas, od koder jih je na rob Antarktike (točneje Wedllovega morja) prepeljalo vojaško letalo tipa Herkules. Šestčlansko moštvo je 3. decembra začelo svojo 1100 km dolgo pot proti južnem tečaju z istega mesta kot pred leti Messner in Fuchs. Najprej so odšli do vznožja ob Patriot Hills (do tja le 48 km), potem pa se je začelo zares. Pot do južnega tečaja sestavljata dva dela: do skupina gora z imenom Thiel Mountains in od tam do najjužnejše točke Zemlje. V prvi polovici poti jim je bilo vreme naklonjeno in vsak dan so hodili po devet ur. Tudi mraza ni bilo prehudega, saj je bilo v povprečju 20 stopinj pod ničlo, s šibkim vetrom in le malo megle. Po oskrbi z novimi zalogami hrane in opreme pri Thiel Mts., kamor so jih prinesla letala (31.12. 94), so takoj nadaljevali z drugo polovico poti, ki pa se je predvsem zaradi vremenskih razmer izkazala za precej težjo, kot so pričakovali. Temperatura je padla do -40 stopinj in še nižje, povprečje pa je bilo okoli 35 stopinj pod ničlo ob močnem vetru in sneženju. Kljub vsemu so relativno hitro napredovali in 24. januarja letos dosegli južni tečaj, od koder so se z letalom vrnili v Punta Arenas. Vso opremo so na plastičnih saneh vlekli sami, za napredovanje pa so uporabljali alpske smuči Dynastar s turnimi vezmi znamke Silvretta. Vseeno pa mislijo, da bi bile bolj uporabne tekaške smuči.

(U. G.)

Singalila Range
Najnovejši himalajski vodniček Jana Kielkowskega ima naslov Singalila Range in je šele prvi del predstavitve tega malo obdelanega območja. Največ odprav v tamkajšnje gore so imeli (od 89, za kolikor akcij je avtor zbral podatke) Britanci, in sicer 36, vse pred letom 1960 in Indijci, ki so jih imeli le eno manj, vse pa po letu 1960! Med našimi je na tem območju doslej delovala le odprava Kanč '91 (vodja Tone Škarja). Tedaj je Marko Prezelj sam zaključil vzpon s prvenstveno varianto v spodnjem delu, ki sta jo preplezala z Andrejem Štremfljem in opravil šele drugi pristop na Talung (7349 m); prva sta bila na vrhu Lindner, vodja nemške odprave in šerpa Tenzing Nindra 19. 5. 64. Od bolj znanih gora je v tem zvezku predstavljen še Kabru (z vso množico njegovih vrhov).

(F.S.)

Han Tengri in Pik Pobedy
Tudi Poljaki so (med drugimi) letos poleti obiskali Tien Šan. Osemčlanska odprava KW iz Poznanja si je za aklimatizacijo izbrala Han Tengri (6995 m), smer prek prelaza Diki in dolgega zahodnega grebena. 12. maja pa sta dva med njimi, Andrzej Dutkiewicz in Zbigniew Trzmiel - kot prva Poljaka - prišla tudi na Pik Pobedy (7439 m).

(F.S.)

ALPINISTIČNE NOVICE

Predavanje odprave SKI8000 v CD
V ponedeljek, 25. septembra ob 19. uri, bodo člani letošnje odprave SKI 8000 na Gašerbrum 1 (8068m) z dia-pozitivi predstavili svoj uspel podvig - smučanje z vrha po Japonskem ozebniku v severni steni te gore. Predavanje bo ob živi glasbi Lada Jakše in Urbana Goloba v Linhartovi dvorani CD.

(U. G.)

Singu Čuli
Petnajstega septembra je v nepalsko Himalajo odpotovala mini odprava iz AO Železničar. Sestavljata jo Bojan Počkar in Žiga Petrič, njun cilj je Singu Culi (6501m) v masivu Anapurne, pravzaprav njegova 1500 metrov visoka vzhodna stena. V spodnjem delu gre za kombinirano plezanje (skala - led), zgornji del pa je povsem leden. Plezala bosta na alpski način, sestopila pa po južnem grebenu. Za vso turo predvidevata štiri do pet dni plezanja. Domov se bosta vrnila konec oktobra, če bo vreme ugodno, pa bosta vso zadevo podaljšala do sredine novembra.
Odpravo so podprli: PZVA in KOTG pri PZS, Belin - Ilirska Bistrica, Pivovarna Laško, GIK d.o.o., SCT in Primorske novice, s športno prehrano jima je pomagal SportMarket, Tivoli.

Odprava PK Rifnik v Yosemite
V petek ,25. 8., je v Severno Ameriko odpotovala plezalska odprava, ki jo sestavljajo Avgust Robnik (vodja), Sašo Lekič, Jernej Grudnik, Špela Kračun ter Anita Podbrežnik. Plezali bodo v Yosemitih in drugih narodnih parkih ZDA. Odpravo so omogočili: občina Luče, Facig, Constructa d.o.o., občina Slovenske Konjice, Logarska dolina d.o.o., Skiplet Bočna, Bistro Knez Luče, Mizarstvo Robnik Krnica Luče, PD Slovenske Konjice.

(U.G.)

»Operacija 4000«
Alojz Novak in Rafael Kolbl (člana AO Jesenice, sicer tudi inštruktorja alpinizma na Bohinjski Beli) sta se od 25. avgusta do 1. septembra kot gosta udeležila akcije švicarske vojske, ki so jo poimenovali »Operacija 4000« - osvojitev vseh švicarskih štiritisočakov. V akciji je poleg 77 švicarskih vojakov sodelovalo še 10 gorskih vodnikov, kot gosta pa so povabili tudi po dva Američana, Italijana, Španca in Slovenca. Čeprav je bilo vreme ves čas razmeroma slabo (zapadlo je pol metra novega snega na višini 2000 metrov), so na vseh vrhovih stali že v prvih dveh dneh. Kljub temu so nato ture ponavljali, da bi vsak izmed udeležencev osvojil čim več vrhov.
Novak in Kolbl sta bila s še desetimi Švicarji in Američanoma v gorah nad Saas Fejem. Tam sta se skupaj s štirimi domačini povzpela na Rimpfischhorn 4199m z zahodne strani (45st.,III). Poleg tega se je Novak povzpel po normalnih smereh še na Allalinhorn (4027 m) in na Alphubel (4206m), Kolbl pa je prišel na vrh Allalinhorna po vzhodnem grebenu (II,1000 m) in stal na vrhu Fluchthorna (3790 m) in Feekopfa (3888 m).
Sicer pa je bila akcija medijsko zelo odmevna, saj so veliko snemali za švicarsko TV in tudi v tisku so »Operaciji 4000« namenili veliko prostora. Še posebej pomembno je, da se kljub velikemu številu ljudi in slabemu vremenu, ni zgodila niti ena nesreča.

(U.G.)

Nova smer v Dolgem hrbtu
Viktor Relja in Suzana Gorjup (AO Kranj) sta v S steni Dolgega hrbta preplezala novo smer, ki sta jo imenovala Polžek. Ta vstopi med smerema Kemperle-Murovec in M-M, poteka pa samo v spodnjem delu stene, saj se na polici, kjer gre Prečenje, tudi konča. V Polžku prevladuje lažje plezanje z nekaj težjimi mesti (V+/II-I-V, 300 m) v povprečni skali. Poleg klinov, v smeri sta pustila enega, pridejo prav še zatiči, pa tudi kakšen friend dobro mesto najde.

(U. G)

Iz AO Kranj
Suzana Gorjup in Viktor Relja sta se dva tedna mudila v Švici in v tem času preplezala v steni Piz dal Pal smer Hokuspokus (VI, 300 m), v Freggiu pa 24 raztežajev dolgo Via del Veterano (VI/III-V, 750 m). Po kratkem obisku granitnih sten pod prevalom Nufenem, kjer sta ponovila smer Tanti Auguri (VI+, 450 m), sta se utaborila (zastonj!) na prelazu Sanetsch. Tam sta v čudovitem apnencu preplezala dve smeri v VI. stopnji, dolgi 200 metrov. Nato sta v granitni steni Dorenaz pri mestu Martigny prelezala Tichodrom (VII-,150 m). Po enodnevnem obisku stene Cornettes de Bise, kjer sta ponovila smeri El Condor in Black Jack (VI,150 m), sta se na koncu ustavila še v steni Beuggler, ki leži blizu avstrijske meje. Tam potekajo smeri v odličnem apnencu, blizu stene pa je še kamp. Tam sta preplezala smer Flougrute (VI-,150 m).
V domačih gorah so njihovi člani ponovili še nekaj klasičnih smeri. Borut Čadež in Igor Mlinar sta preplezala Direktno v Štajerski Rinki, Darja Zaplotnik je z Mirom Fonom (Soški AO) ponovila Mansardo v Planji, Franci Markič in Janez Velikanje pa smer Humar-Škarja v Dolgem Hrbtu.
V Italiji in Švici sta bila tudi Igor Požak in Grega Dolinar, ki sta poleg normalne na Matterhorn preplezala tudi nekaj krajših smeri v Val di Mellu.

(U.G.)

Grintovci - Južni pristopi
Tisti, ki ne spremljate temeljiteje novosti na policah naših knjigarn, ste ga verjetno spregledali: novi vodnik Andreja Stritarja »Grintovci« s podnaslovom Južni pristopi, še posebej, ker ima (sedaj že lahko rečemo - uveljavljeno) standardno podobo planinskih vodnikov založbe Sidarta.
V vodniku je predstavljeno 51 izbranih poti na vrhove Grintovcev, ki imajo izhodišča v dolinah Kokre, Kamniške Bistrice in Črne, na Krvavcu in v Tuhinjski dolini; dovolj zaokrožen spekter torej. Tudi težavnost opisanih tur je pestra, predstavljeno je vse od prijetnih sprehodov do zahtevnih brezpotij in tudi večdnevnih prečenj. Vse ture so nazorno in pregledno predstavljene v sliki in besedi, skice (delo Jurija Kolenca) z vrisanim potekom vzpona in sestopa pa dodatno olajšajo orientacijo. V vodnik je vključena perorisba Vlaste Kopača »Razgled z Grintovca«, pregleden zemljevid, ki so ga pripravili v IGF, vse skupaj pa povezujejo izbrane (iz ponudbe 12 avtorjev) barvne fotografije. Ne manjka tudi upodobitev iz preteklosti: odlična reprodukcija Franza Kurza »Kamnik s Kamniškimi planinami« iz 19. stoletja. Kot je to danes že nujno, je na koncu tudi abecedno kazalo in seznam literature.

(F. S.)