Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 18.10.1993

Delo, Šport: ... Izjemen vzpon Kara in Prezlja

Silvo Karo (AO Domžale, Zavarovalnica Triglav) in Marko Prezelj (AO Kamnik) sta v El Capitanu preplezala eno najtežjih skalnih tehničnih smeri v Ameriki, Wyoming Sheep Ranch, ki ima najvišjo tehnično oceno - A5+. Bila sta prva evropska naveza v njej in šesta nasploh, smer pa sta preplezala najhitreje do zdaj. Gre torej za enega najboljših letošnjih slovenskih vzponov na tujem. Na fotografiji: Marko Prezelj v spodnjem delu El Capitana. (Foto: Silvo Karo)

EL CAPITAN - Silvo Karo v eni najtežjih ameriških smeri. (Foto: Marko Prezelj)
Silvo Karo in Marko Prezelj sta v šestih dneh in pol preplezala eno najtežjih tehničnih smeri v Ameriki, Wyoming Sheep Ranch - Najhitreje do zdaj
Smer je dolga 900 m oz. petindvajset raztežajev, ocenjena pa je še vedno A5+, kar je najvišja ocena za plezanje z umetnimi pripomočki v kopni skali. Smer sta prva preplezala Rob Slater in Jon Barbella leta 1984 in je imela do zdaj štiri ponovitve. Marko Prezelj (AO Kamnik) in Silvo Karo (AO Domžale, Zavarovalnica Triglav) sta smer preplezala najhitreje do zdaj, v šestih dneh in pol.
Prejšnje ponovitve so trajale okoli deset dni. Obenem sta tudi prva evropska naveza,ki je ponovila to razvpito smer. Švicar Xaver Bongard, znan po svojih solo vzponih čez nekatere od najtežjih smeri v El Capitanu, je smer najprej poskusil preplezati sam, vendar je sestopil in potem smer preplezal z Američanom Jonom Midendorferjem.
Smer poteka čez izrazit črn flek, ki ima obliko Severne Amerike. Po njem ima imena večina bližnjih smeri: levo sta Pacific Ocean Wall in North America Wall, desno New Jersey Turnpike in Atlantic Ocean Wall, po sredini, čez »Wyoming«, pa gre Wyoming Sheep Ranch. Ta je bila prva smer, ki je presegla oceno 5 v tehničnem plezanju (A5), zato je dolgo časa vzbujala strah in ni bila ponovljena.
Za smer je značilno nevarno in previsno tehnično plezanje, kjer je večkrat treba okoli ali pa čez velike od stene odstopajoče luske. Med spraševanjem pri krajevnih plezalcih sta zvedela, da ima smer štiri ponovitve in da se pleza okoli deset dni. Pri tem sta imela občutek, da neradi vidijo, da se tujci lotevajo njihovih zahtevnih smeri; še vedno so prepričani, da njihovim ekstremnim tehničnim smerem ni kos nihče od zunaj.
Karo in Prezelj sta v steno prvič vstopila 24. septembra in ta dan preplezala tri raztežaje (od A3 do A3+). V tretjem raztežaju se jima je zlomilo dleto za čiščenje starih bakrenih glavic, brez katerega bi bil nadaljnji vzpon nemogoč. Zato sta naslednji dan preplezala še raztezaj, potem pa po vrveh sestopila. To jutro ju je zbudila nesreča padalca oz. padalke: čez steno Capitana zgodaj zjutraj, predno jih oskrbniki parka lahko dobijo, namreč skačejo padalci, base jumperji. To jutro so skupaj skočili štirje, vendar se četrtemu, ženi enega od njih, ni odprlo padalo; Karo in Prezelj sta v temi videla samo iskrenje in tesno ob steni padajoče telo.
Z novim dletom in nekaj litri dodatne tekočine sta ponovno vstopila 28. septembra in bivakirala na koncu četrtega raztežaja. 29. 9. sta preplezala prvi A5 raztežaj (z imenom Welcome to Wyoming), ki je zelo dolg in nevaren, temu sledi raztezaj z oceno A4 ob krušljivih in majavih luskah, kjer sta morala biti še posebej pozorna, ker bi odlomljene luske lahko letele na plezalca, ki sta bila pod njima v sosednji smeri.
30. 9. sta preplezala raztežaj A5+, ki je zelo dolg in zahteva veliko iznajdljivosti v mestoma zelo slabi skali. Ta dan sta bivakirala na koncu dvanajstega raztežaja na mestu z imenom Wooly Box Bivy. To je najbolj izpostavljen bivak v smeri, v popolnoma gladki previsni plošči. Nasploh imajo vsi težki raztežaji imena: deseti je Gumbe's Galoons, na koncu desetega je Shee-plope Bivy, kjer so obešeni rogovi (samo ne ovčji), enajsti je High Boots on a Full Nigt Moon ipd.
1. oktobra sta začela z ratežajem A5 in po raztežaju A4 presekala smer Sea of Dreams in se približala Kiklopovemu očesu. Zadnja dva krajša raztežaja tega dne sta plezala ponoči z baterijo in ob lunini svetlobi. Na udobni polici pod Kiklopovim očesom sta bivakirala. Tu se njuna smer priključi smeri North America Wall. Ostalo jima je še tri do štiri litre vode, kar je minimum za plezanje v hudi vročini v jugovzhodni steni El Capitana.
2. 10. sta zato zelo hitela in malo pod vrhom našla dve plastenki vode, ki je bila nekomu očitno preveč. Ob 22. uri sta bila na vrhu; ta dan sta preplezala devet raztežajev s težavami do A3. 3.10. sta sestopila v dolino.
Za smer so značilne majave luske, ki so odstopale, ko sta za njih zabijala kline, tako da so spodaj zabiti klini včasih padali ven. Na takih mestih sta zato raje uporabljala manjše frende, ki jih prvi plezalci leta 1984 še niso imeli.
Za smer sta potrebovala tole opremo: pet rurpov, petintrideset klinov-nožev, petindvajset Lost Arrow klinov, po pet profilcev vseh velikosti, nekatere od njih pa sta lahko nadomestila z manjšimi frendi, štiri komplete frendov, zatiče, sto bakrenih glavic in sedem vrst krempljev, od največjih, fish hookov, do najmanjših, doma narejenih. S seboj sta vzela petintrideset litrov vode.

ALEŠ BJELČEVIČ

Odlična predstava mladih plezalcev
LJUBLJANA - Na enajst metrov visoki in pet metrov previsni steni O. Š. Nove Jarše je bila to soboto četrta, predzadnja tekma za Pokal Republike Slovenije. Po dopoldanskih kvalifikacijah se je v popoldanskem finalu pomerilo pet najboljših plezalk in enajst najboljših plezalcev. Na razgibanih plezalnih smereh, ki jih je postavil znani alpinist Janez Jeglič, je okrog dvesto petdeset gledalcev uživalo v zanimivih bojih.
Pri dekletih je svojo odlično formo znova potrdila komaj 16-letna Mojstrančanka Martina Čufar, ki je kot prva dosegla vrh. Za njo je to uspelo tudi trenutno prvi dami našega športnega plezanja, Trboveljčanki Metki Lukančič, ki ji je na koncu pripadlo prvo mesto zaradi boljšega rezultata v kvalifikacijah. Po nekoliko slabših sezonah je svoj ponovni prodor proti vrhu najavila Moščanka Miranda Ortar, medtem ko je bila še ne petnajstletna Radovljičanka Rebeka Poček odlična četrta.
Pri fantih je po dolgem času ponovno slavil večkratni državni prvak Trboveljčan Vili Guček. Z zanesljivim in taktično zrelim plezanjem je le za en oprimek prehitel največje presenečenje tekmovanja, šestnajstletnega domačina Urha Čehovina, ki je tako za seboj pustil tudi članske reprezentante Groma, Goloba, Mejovška in Zidana ter svojega velikega tekmeca z mladinskih tekmovanj, prav tako šestnajstletnega Radovljičana Anžeta Šanco.
Tekmovanje je odlično organiziral Alpinistični odsek PD Ljubljana-matica ob pomoči sponzorjev: Iglu Sport Ljubljana, Awentura Trst, Commerce Ljubljana, Papi Sport Opčine, Salus Ljubljana, Enota za šport Ljubljana, Žito Ljubljana, IB Ljubljana, Ljubljanski sejem in Coca-Cola.
Rezultati - moški: 1. Vili Guček (AO Trbovlje), 2. Urh Ćehovin (AO Ljubljana-matica), 3. Aljoša Grom (AO Vrhnika), 4. Jure Golob (AO Rašica), 5. Matej Mejovšek (AO Velenje), 6. Stane Zidan (AO Ljubljana-matica), 7. Anže Šanca (ŠPO Radovljica), 8. Franci Jensterle (PK Škofja Loka), 9. Uroš Perko (AO Kamnik), 10. Igor Kalan (AO Kranj), 11. Boris Novak (AO Žiri); ženske: 1. Metka Lukančič (AO Trbovlje), 2. Martina Čufar (AO Mojstrana), 3. Miranda Ortar (Soški AO), 4. Rebeka Poček (ŠPO Radovljica), Nevenka Osredkar (AO Kranj) pa je bila diskvalificirana.

ALEŠ BJELČEVIČ, BOJAN LESKOŠEK

Pakleniško plezanje v Apeninih
Peter in Slavica Podgornik sta julija plezala v skupini Gran Sasso v centralnih Apeninih (skupina, ki je kakih sto kilometrov severovzhodno od Rima z najvišjim vrhom Corno Grande, 2914 m). 5. 7. sta v Corno Grande v treh urah splezala smer Direta Consiglio, visoko 350 metrov in ocenjeno VI+. 7. 7. sta v Corno Picolo preplezala Aquiloti 75, visoko 220 metrov, ocenjeno VI+, rabila pa sta dve uri in pol. Peter Podgornik piše, da je skala v Corno Picolo podobna najboljši skali v Paklenici, problematično je le varovanje, ker je razpok malo. Pod Corno Picolo je Peter poletel tudi z jadralnim padalom; v lepem ambientu je okoli vrha letel slabo uro. Na poti po srednji Italiji sta se ustavila še v plezališčih Asergi in Ferentio.
Avgusta pa sta plezala v Karnijskih Alpah v skupini Monte Crache tele smeri: Fitzcaraldo (6c, AO, 100 m), Fata Morgana ((6b, AO, 100 m) in Paperon de Paperone (6b, 200 m). V plezališčih Završnica, Podpeč in Babna sta plezala na pogled smeri do 6c. Pa še opozorilo: v soboto se je Petru v plezališču Devin v Italiji med plezanjem pri vpenjanju zlomila Petzlova aluminijasta ploščica; očitno se že pojavlja bolezen starih svedrovcev, pravi Peter Podgornik.
K podatkom o smeri Mož na kocki, ki sta jo v zahodni steni V koncu špice poleti preplezala Tadej Golob in Žiga Petrič, pa dodaja tole: to smer sta pozimi, 17. marca, 1990 začela plezati s pokojnim Zoranom Skrtom. Takrat sta preplezala okoli 220 metrov in bivakirala malo pod vrhom, v višini skupnega varovališča Leve in Desne postojnske. Do te police sta plezala okoli sedem ur. Opolnoči je potem začelo zelo močno snežiti, zato sta naslednji dan ob plazovih z dvema petdesetmetrskima vrvema začela sestopati. Spusti so bili nerodni zaradi previsne stene levo od smeri. Pri tem z opremo nista varčevala. Peter Podgornik se strinja z oceno plezalcev, ki sta smer dokončala in obenem meni, da smer gotovo ne spada med enostavne šestice in da gre za naporno in tvegano plezanje, ker se dobra skala pogosto izmenjuje z zelo krušljivimi predeli.

(A. B)


ALPINISTIČNE NOVICE

Trekingi na Island, v Mehiko, Čile, Venezuelo
Komisija za mednarodno sodelovanje pri Planinski zvezi Slovenije bo v letih 1994 in 1995 organizirala štiri popotovanja:

Junija za šestnajst dni na Island, otok, ki je petkrat večji od Slovenije, prebivalcev pa ima manj kot Ljubljana. Popotniki si bodo poleg glavnega mesta Revkjavika ogledali gejzire, slap Gulfoss, jezero Myvatan, goro Herdurbreid, ledeniško planoto Vatnajökull, vulkan Hekla, najvztrajneši pa bodo lahko šli na najvišji vrh Hvannadalshnukur (2119 m).

Marca bo dvaindvajsetdnevni izlet v Mehiko in sosednjo Arizono z Grand Caniyonom. V Mehiki bo vzpon na Popocatepetl (5452 m) in čez Pueblo do mesta Veracruz, vzpon na Orizabo (5700 m), obisk polotoka Yucatana, v ZDA pa bodo obiskali G. Canyon.

Januarja in februarja 1995 bo obisk Čila in Argentine. Po ogledu Santiaga se bodo popotniki v njegovi okolici aklimatizirali za obisk skoraj sedem tisoč metrske Aconcague, potem pa bodo obiskali Bariloče, kjer živi veliko Slovencev. Natančen program bo prirejen željam udeležencev.

Štirje tedni v aprilu in juniju so za obisk Venezuele in Ekvadorja: Caracas, Pico Bolivar (čez 5000 m), Angel-ski slapovi, visoki skoraj 1000 metrov, v Ekvadorju pa popotovanje po reki Napi v amazonsko džunglo in obisk Galapaškega otočja oz. vzpon na enega od vulkanov.
Prijave in informacije se dobijo na Planinski zvezi Slovenije, Dvoržakova 9,tel.061/312-553in315-493,fax.l32 21 40.

ALEŠ BJELČEVIČ

Zbor načelnikov v torek
Zbor načelnikov AO, AS, PK, AK, in SPO bo v torek, 19. oktobra ob 18. uri v okrogli dvorani (v pritličju) poslovne stavbe Delo na Dunajski 5 v Ljubljani. To bo po nekaj letih prvi zbor načelnikov, na katerem bo med drugim izvoljen nov načelnik Komisije za alpinizem (kandidat je Tomaž Wiegele), njegov namestnik, blagajnik ter nekateri načelniki podkomisij in novi člani podkomisij. Skoraj vsi člani komisije in podkomisij so iz mlajše generacije; komisijo za alpinizem torej čakajo precejšnje spremembe, ki pa bodo izvedljive le, če bo zbor sklepčen, torej če bo prisotnih več kot polovica načelnikov odsekov in klubov. Zbor je mdr. priložnost, za razpravo o programu vrhunskega alpinizma in športnega plezanja in o vseh drugih problemih našega alpinizma in plezanja.

Aleš Bjelčevič


Ples v črnem in vodnik po slapovih
8. in 10. avgusta sta Sebastijan Semrajc in Simon Slejko opravila verjetno prvo ponovitev Plesa v črnem v Vežici. Smer sta leta 1991 prva preplezala Miloš Kolšak in Amo Koštomaj. Smer gre med Črno lepotico in Akademsko, kateri se tik pred najtežjim delom tudi priključi. Prvih 120 metrov je samostojna; od stika z Akademsko pa je do roba stene še okoli sto metrov. Od štirih raztežajev sta najtežja drugi z oceno A3 in za katerega sta porabila sedem ur, in četrti z oceno VI, A2. Tega je Simon Slejko plezal kot drugi in se v previsu na koncu zajede prijel za klin ter težave ocenil z VII-, AO. Oba raztežaja sta visoka trideset metrov, varovanje pa je ponekod težko namestiti. Stojišča v smeri so dobra, na svedrovcih, skala je odlična, klinov pa je v smeri devet. Prva plezalca sta plezala štirinajst ur in ocenila VI, A3, Semrajc in Slejko pa sta porabila dvanajst ur in raztežaje ocenila: VI-, A3, V+/VI+, VI A2 (VII- AO). Spust je urejen po smeri. Za opremo priporočata Stubaijeve nože, tanke profilce in Jeseničane, manjše frende, zatiče in krempeljc in morda ploščico za svedrovec na koncu drugega raztežaja, boljše varovališče pa je pet metrov desno.
Gregor Kresal in Simon Slejko pripravljata tudi plezalni vodnik po zaledenelih slapovih. Vse informacije o slapovih, ki niso zajete v starem vodniku, naj plezalci pošljejo Gregorju Kresalu Brodarjev trg 7, Ljubljana (za Julijske Alpe) in Simonu Slejku, Proletarska 2, Ljubljana (za Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke).

ALEŠ BJELČEVIČ

Plezalna šola v Kopru
Obalni AO prireja plezalno šolo. Kandidati se lahko prijavijo vsak torek in četrtek med 16. in 18. uro (ob četrtkih tudi od 19. do 20. ure) v prostorih Obalnega planinskega društva na Gortanovem trgu 15 v Kopru. (A. Ž.)

Alpinistična šola AO Akademik
Šola se bo začela v četrtek, 21. oktobra, ob 19.30. Zbor b« v avli Filozofske fakultete v Ljubljani na Aškerčevi 12. (AB)

Alpinistična šola AO. Matica
Začela se bo v sredo, 20. oktobra ob 19. uri v prostorih PD Ljubljana
na Trdinovi 8.

(A.B.)
 

  18.10.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.