Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 20.02.1989

Delo, Šport: ... Vzponi v letošnji zimi se nadaljujejo v enakem slogu

Mangrtska severna stena preplezana še štirikrat - Tudi Travnik nad Tamarjem splezan še trikrat - Razmere v naših stenah vse manj zimske
KRANJ - To zimo smo že kar navajeni, da noben teden ne mine brez dobrih vzponov. Tudi zadnji ni izjema, kar je seveda razumljivo. Tako ugodnih razmer, kot so to zimo, večina noče zapraviti.
Severna stena Malega Koritniškega Mangrta ima letos rekorden obisk, saj je bila stena do letošnje zimske sezone pozimi preplezana le dvakrat. Vzponom iz preteklih štirinajst dni so se pridružili še trije. Damjan Vidmar (AO Škofja Loka) in Stane Mokotar (AO Novo mesto) sta 9. t. m. v devetih urah opravila 2. zimsko ponovitev Desnega Piussija (Severni steber) z oceno VI, A1/V. Poleg te smeri pa je bil dvakrat splezana Cozzolinijeva zajeda. Kot tretja pozimi sta jo 11. t. m. preplezala Mirko Kranjc (AO Črnuče) in Jelka Tajnik (AO Ravne), četrto zimsko ponovitev pa sta le dan za njima opravila Andrej in Marija Štremfelj (oba AO Kranj). Obe navezi sta za celotno steno potrebovali približno 10 ur. In še podatek o Svetičičevi ponovitvi Lomastijeve smeri, o kateri smo sicer že poročali. Celotno smer je ponovil prosto in ocenil vzpon s VI+/VI, V, plezal pa štiri ure in pol.
Tudi Grošljeva smer v Planji je bila ponovljena še dvakrat po solo vzponu Svetičiča. Darko Podgornik in Edo Kozorog (oba Soški AO) sta 2. ZP opravila 28. januarja v osmih urah in pol (VI, A0), tretja pa sta jo pozimi splezala 12. t. m. Bojan Počkar (AO Železničar) in Miha Praprotnik (AO Matica). Oba sta plezala prosto, Praprotnik na pogled. Najtežji del sta ocenila VII+, ocena za prosto ponovitev je zdaj tako VII+/VII-. Za celotno smer sta potrebovala sedem ur in pol.
Direktna smer v Široki peči je tudi ena od klasičnih, ki še ni imela zimskega vzpona. Največkrat so bile slabe razmere vzrok za to, da se je ni nihče lotil. Ta zima je seveda izjema in 1. zimsko ponovitev sta 12. t. m. opravila Sašo Aničin in Gorazd Zrimšek (oba AO Matica). 700 metrov visoko smer z oceno VI-/IV+ sta plezala 10 ur.
Tamar je bil ponovno zelo obiskan. Smer Hudeček-Juvan (VI-, IV-V) v Travniku sta plezala Dare Juhant (AO Litija) in Slavko Frantar (AO Rašica). To je bila 2. ZP. Istega dne (11. t. m.) pa je Filip Bence (AO Tržič) sam ponovil Medvoško smer v isti steni. Eno mesto v smeri je z oceno VI, ostalo IV—V. To je bila 1. ZP, v celoti pa šele 5. ponovitev. Plezal je dve uri in pol. Naslednji dan pa sta Matjaž Prezelj in Rafko Kolbl (oba AO Jesenice) splezala v 10 urah Aschenbrennerjevo smer (VI-, A0). Bila je to že 6. ZP. Še ena jeseniška naveza je plezala, in sicer v Mojstrovki. Drugo zimsko ponovitev Stebra revežev (V, IV+, 550 m) sta 28. januarja opravila Tomaž Butinar in Igor Zalokar. Ta dva sta potem še 11. t. m. najbrž kot prva pozimi splezala še Kovinarsko smer, ki ima podobno oceno kot prejšnja, le za kakšnih 100 metrov je nižja. Dularjevo zajedo v Jalovcu pa sta ponovila Sašo Prosenjak (AO TAM) in Branko Starič (AO Kozjak).
V severni steni Triglava sta Skalaško smer z Ladjo, to zelo priljubljeno kombinacijo, ponovila Goran Misir in Klemen Zupančič (oba AO Jesenice). Po vsej verjetnosti je to šele druga zimska ponovitev, opravila pa sta jo 11.t. m. V steni Rjavine sta Milijardo (V+/IV-V) plezala Cveto Kemperle in Jože Uršej, in sicer 15. januarja. To je bila 1.ZP.
Berislav Mokos in Ranko Žnidarič (oba AO Željezničar Zg.) sta bila v Stenarju. V Zajedo spominov (V, VI-, A0) sta vstopila že 29. januarja in potem zaradi stiske s časom izstopila po polici do Brojanovega raza. Zdaj sta 12. t. m. po tej polici vstopila in Zajedo splezala do konca. Potrebovala sta okoli 11 ur plezanja.
Slavko Svetičič (AO Idrija) je plezal v Nad Šitom glavi, ponovil Madonno in verjetno je to 1. ZP. Ocena je VI, IV+, zanjo pa je Svetičič porabil le eno uro.
Direktna smer (V+, A0, 500 m) v Štajerski Rinki se po številu vzponov v tej zimi skoraj lahko primerja z Dularjevo zajedo v Jalovcu. Na prvem mestu pa je treba omeniti 1. žensko zimsko ponovitev, ki sta jo 12. t. m. opravili Marija Frantar in Alenka Jamnik (obe AO Rašica). Tako sta vzponu iz Dularjeve zajede dodali še en lep uspeh. Poleg njiju pa so Direktno v Štajerski Rinki plezali še Janko Oprešnik in Branko Starič (oba AO Kozjak) 29. januarja, 4. t. m. sta jo ponovila Marjan Frešer in Dušan Cvetko (oba AO Impol), naslednji dan Vlado Leva in Marjeta Lešnik (prav tako AO Impol), sledili so Viktor Hribar in Branko Djakovič (Oba AO Kozjak) ter Mira Uršič (Impol) in Zdenko Zorič (Kozjak). Zajedo v Turski gori (V+, 400 m) pa sta 4. t. m. ponovila Danilo Tič in Marjeta Lešnik (oba AO Impol).
V Rzeniku je sicer že vse polno smeri, toda kot kaže, se še vedno najde prostor za nove. Pavle Kozjek in Tomo Sbrizaj (oba AO Matica) sta novo smer splezala 17. t. m. v šestih urah. Poteka v bližini smeri Apartheit (desno od nje) in se v zgornjem delu ne more pohvaliti z dobro skalo. Najtežje dele v smeri sta ocenila VI, ostalo pa se giblje v okviru V. stopnje. Ruska ruleta sta jo imenovala, visoka pa je 350 metrov.

TOMO ČESEN

Korejci na Everestu in Lotseju
Ob olimpijskih igrah so v Južni Koreji - med drugimi - organizirali tudi alpinistično odpravo na Everest in Lotse. Odprava njihove alpinistične zveze je uspela trikrat na najvišjem vrhu sveta, enkrat pa tudi na četrtem,
Lotseju, na katerega so se povzpeli kar štirje Južnokorejci hkrati.

Poleg Jannuja še Anapurna
Akcija Vikija Grošlja 8000
V spomladanski sezoni bodo naši alpinisti v nepalski Himalaji delovali kar na treh področjih

LJUBLJANA — Letošnjo spomladansko sezono bo slovenski alpinizem v nepalski Himalaji zastopan na treh področjih. Poleg vzpona v alpskem stilu v severni steni Jannuja, ki je cilj Toma Česna, bosta v alpskem stilu Filip Bence in Andrej Štremfelj poskušala preplezati zahodno steno Anapurne I (8091 m).
Gre za zelo lep cilj, čeprav je bila stena skoraj že splezana. Takrat je morala naveza dveh alpinistov zaradi omrzlin odnehati tik pod vrhom. Bence in Štremfelj se bosta po vsej verjetnosti aklimatizirala na sosednjih vrhovih, morda pa tudi na normalni smeri na Anapurno, ki poteka po severni strani.
Tretji delež bosta prispevala Stipe Božič in Viki Grošelj, ki imata v spomladanski sezoni v načrtu kar dva osemtisočaka. Najprej naj bi naskakovala Lotse (8511 m)po normalni smeri, potem pa se bosta pridružila še makedonski odpravi na Everest, ki bo v tem času opremljala južno rebro. Lotse in Everest je sestavni del obsežne akcije Grošelj 8000, v kateri namerava Viki Grošelj splezati na vseh 14 osemtisočakov (glavni vrhovi) na zemlji. Toda za letos Lotse in Everest nista edina cilja v okviru te akcije. Grošlju se je pokazala možnost še za dva vzpona. Poleti ima dovoljenje za Nanga Parbat (8125 m), jeseni pa naj bi se pridružil slovenski odpravi na Šiša Pangmo (8046 m) - odprava bo sestavljena iz več navez, ki bodo skušale splezati nove smeri v zahodni steni v alpskem stilu - in poskušal splezati še na ta vrh.
Nadaljnji načrt osvajanja osemtisočakov bo verjetno odvisen od rezultata letošnjega leta. Grošlja bo na vseh teh odpravah spremljal Stipe Božič, ki bo poleg vsega plezanja skrbel tudi za snemanje s TV kamero. Vse tri odprave (skrčene na minimum tako po številu članov kot tudi po stroških) bodo odšle na pot čez slab mesec in pol. Konec aprila ali v začetku maja pa bo že znano, ali so uspele v svojih načrtih ali ne. Vsekakor zelo pomembno pa se mi zdi dejstvo, da bodo vse tri ekipe plezale v alpskem stilu. Poleg Jannuja in Anapurne tudi Lotse, na katerega bosta Grošelj in Božič plezala po normalni smeri. V tem zadnjem primeru lahko za čisti alpski vzpon govorimo seveda za zadnji del vzpona iz zahodne globeli. Težko je namreč govoriti o alpskem stilu do zahodne globeli, saj tu deluje veliko odprav in je pot seveda opremljena.

TOMO ČESEN

Še ena smer na Costieri z oceno 8 a
Za Tadejem Slabetom je bil uspešen na Obalni cesti tudi Igor Jamnikar

KRANJ - Na Obalni cesti (Costiera) pri Trstu je 16. t. m. Igor Jamnikar (AO Matica) opravil drugi vzpon za Tadejem Slabetom v smeri, ki poteka po plošči desno od Sante Esmaralde. Ocena smeri, za katero ne vedo imena, je 8a (IX+/X-).
Miha Praprotnik (prav tako AO Matica) je v Vipavi 11. t. m. opravil četrti vzpon v Fanatiku (7c oz. IX), še prej pa je na pogled ponovil Gomoro (VIII-). Silvo Karo (AO Domžale) je v Vipavi ponovil Rubikon (VIII-) in Like a virgin (VIII+/IX-), na pogled pa Monalizo (VIII-). V Logarski dolini pa je v plezalnem vrtcu levo od Golarjeve peči ponovil smer Re (VIII-). V Tolminskem vrtcu je četrti vzpon v smeri Opus Dei (VIII+/IX-) opravil Franc Langerholc (AO Škofja Loka). Poleg te je splezal še Bodečo nežo (VIII-), Uroš Rupar (prav tako iz Škofje Loke) je v tem vrtcu splezal Ubijanje časa (VIII), v Vipavi pa Travo sv. Lucije (VIII-). V Ospu pa je Borut Rus (AO Škofja Loka) ponovil Miklavža (VIII).
Ines Božič (Obalni AO) je s svojo italijansko soplezalko plezala v Roccia Sbarui nad Pinerom (pod Monvisom). Smeri v tamkajšnjem plezalnem vrtcu so dolge do 150 metrov, skala pa je granit. Božičeva je ponovila dve smeri, in sicer Bonton (VI+) ter Tatabu (VII), obe pa sta dolgi 5 raztežajev.
Armand Polegek (AO Kozjak) pa je v navezi s Sašom Puhmarjem plezal v Golarjevi peči in 12. t. m. ponovil Orlovsko smer (240 m). Ocena za prosto ponovitev je VIII+/VI-VII, Polegek pa je vzpon opravil z rdečim krogom.

TOMO ČESEN

V Patagoniji malo novega
Kakor kaže letos v Patagoniji, res ni bilo veliko novega. Le redki poročajo o kakem vzponu, več o nesrečah in slabemu vremenu. Španci so uspeli na Torreju ter Fitz Royu. Južni Tirolci so ponovili Argentinsko smer na Fitz, Kalifornijci pa Maestrijevo v Torreju. In menda so uspeli še Novozelandci na Fitz Royu. Glede na obisk (ali lansko sezono) torej zelo malo.
Na reki Rio de las Vueltas se je obrnil čoln in utonil je znani argentinski plezalec Eduardo Brenner, z njim pa še uslužbenec parka in nek turist. Trije pa so se rešili, med njimi tudi ta čas najuspešnejša argentinska alpinistka Silvia Fitz Patrick.
Zanimivo je Brennerjevo poročilo, ki se je pred smrtjo preskušal na zahodni strani C. Torra. Namenil se je plezati izrazito ledno smer, ki jo je začel Bonatti, dokončal pa Ferrari. Toda na delu je moral biti orjaški plaz - posnel je ves led in sedaj je tudi Z stena Torreja skalna in vzponi bodo zelo težki. Brenner je potem s Silvijo poskusil še Maestrijevo smer, pa ju je kakih dvesto metrov pod vrhom pregnalo vreme. Potem so šli na tisti tragični rafting.
In še novica izpod Aconcague. Odpravo iz ZRN, ki se je namenila na Cerro Bonete, je obtičala v puščavi, in to zaradi pomanjkanja vode. Vzpon na vrh namreč sploh ni težak, je pa precej oddaljen in zahteva dobro organizacijo.

FRANCI SAVENC

Centralni steber Velikega špičja
Robi Črinilogar, Silvo Mavri, Jože Makuc in Drago Obid (vsi so člani AO Idrija) so 12. t. m. plezali v SZ steni Velikega špičja. V sedmih urah so preplezali Centralni steber (IV, V, 500 m) in tako opravili 1. zimsko ponovitev.

Podstavek Z stene Krna
V steni Travnika, ki je nekakšen podstavek zahodne stene Krna, sta konec preteklega meseca Srečko Likar (AO Logatec) in Davorin Žagar (Soški AO) splezala novo smer, ki je visoka približno 200 metrov. Težave sta ocenila VI, A0. Prvo ponovitev je smer dobila že teden kasneje, ko sta jo splezala Miro Fon in Miranda Ortar (oba Soški AO).

Jeseničani v Nad Šitom glavi
Zajedo (IV-V, 200 m) so ponovili Andrej Babič - Iztok Arnold, Klemen Zupančič - Goran Misar, Benjamin Ravnik pa je plezal sam.
Smer Perčič-Zaplotnik (V+/IV-V) so ponovile tri naveze in sicer Igor Zalokar - Andrej Babič, Matjaž Prezelj - Klemen Zupančič in Benjamin Ravnik - Lea Mesarič.
Jeseniško smer (V+/IV-V) pa sta splezali dve navezi, in sicer Misir - Zupančič ter Jože Uršej - Jure Hafner.
Poleg te stene so bili še v Razu Jalovca. Plezala sta ga Tomaž Butinar in Igor Zalokar. Isto smer sta ponovila tudi še Mira Uršič (AO Impol) in Zdenko Zorič (AO Kozjak).

Štajerski alpinisti načrtujejo Nanga Parbat
Za leto 1990 načrtujejo štajerski alpinisti organizacijo alpinistične odprave v Pakistan, katere cilj bo 8125 metrov visoki Nanga Parbat. Odprava naj bi bila na poti od 20. 6. do 15. 8. 1990. Predvideni sta dve možnosti vzpona prek 4500 metrov visoke južne stene. Celotni stroški po osebi znašajo med 1600 in 1800 ameriških dolarjev. Nekaj mest v odpravi je še prostih, zato se vsi zainteresirani lahko prijavijo do konca tega meseca na naslov: Tone Golnar, Tyrševa 6, 62000 Maribor.

Dan Nepala
V dvorani socialnega zavarovanja na Miklošičevi 24 v Ljubljani bo 25. t. m. ob 17. uri dan Nepala, ki ga organizirajo v Ljubljani živeči nepalski državljani. S spremljavo diapozitivov bodo predstavili kulturo in običaje svojega naroda in dežele. Vsi so lepo vabljeni, vstop pa je prost.

Vendarle na sneg
Zaradi pomanjkanja snega, se je komisija za mednarodne stike PZS odločila, da v soboto, 25. t. m. organizira smučanje na visokogorskem smučišču Flattach (pobočja Schalecka) v pogorju Sonnblick. Odhod bo ob 6. uri izpred Doma slovenskih planincev Zlatorog na Dvoržakovi 9 v Ljubljani, prijave pa sprejemajo do zapolnitve (posebnega) avtobusa. Informacije po telefonu (061) 312-553.

Klementov padec
V petek, 24. t.m., bo ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem (predvidoma) zadnja predstava drame Draga Jančarja Klementov padec. Drama je sprva spodbudila živahne polemike, prevladalo pa je spoznanje, da avtorjev namen ni bil zgodovinski prikaz, ampak razmišljanje o izrednem slovenskem filozofu in alpinistu Klementu Jugu kot nemirnem iskalcu novega v gorah in sebi.

Iz vrst Šaleškega AO
Grega Justin in Ivč Kotnik sta 21. januarja v Golarjevi peči ponovila Orlovsko smer. 29. januarja sta Ivo Avberšek in Kotnik preplezala Edijev steber v Raduhi, Justin in Marjan Ostruh pa Bregarjevo (V+, A1/IV, 600 m, 8 h) v Štajerski Rinki. 4. t.m. sta ista dva v Mali Rinki ponovila Direktno zajedo, Jože Luzar in Miran Milič pa Centralno v Križevniku.

Zahtevajo izredni zbor alpinistov
Članom Alpinističnega kluba Dilber Stjepanovič iz Zenice je dovolj: vsem AO/S, KA, PZ in nekaterim PD ter posameznikom so razposlali pismo s pozivom na zamenjavo vodstva, na imenovanje nove KA in še posebej načelnika KA.
»KA PS BiH je le na papirju, mnogi mladi alpinisti in mlajši kolektivi sploh ne vedo, kaj je to. V zadnjih nekaj letih ni bilo ničesar narejenega niti za srečanje alpinistov BiH, foruma, ki voli KA...» To in še marsikaj (nenazadnje tudi premajhna aktivnost PZ BiH), je člane zeniškega AK privedlo do skrajnega koraka. »Brez želje, da posebej kritiziramo načelnika KA Borisa Kovačeviča,« so napisali v pismu, »moramo poudariti, da njegova neangažiranost v mnogočem, najbrže celo odločilno, vpliva na to stanje. Kljub vsemu je načelnik vendarle tisti, od katerega naj bi prihajale pobude in ki bi moral vse niti držati v svojih rokah.«
In kaj predlagajo? Čimprejšnje izredno zborovanje alpinistov BiH v Zenici ali Sarajevu, na katerem bi se domenili o sestavi KA in njenem načelniku ter o delu in nalogah vseh zainteresiranih. V imenu AK, ki deluje v okviru športno-rekreativnega društva Rudar, je pismo podpisal Edin Durmo, na njegovem naslovu naj bi se tudi zbirali vsi predlogi  ... Želimo jim lahko le, da bi čim preje rešili organizacijsko agonijo alpinizma BiH, ki traja že predolgo in bi znova začeli s koordiniranim delom. Zanimanja za alpinizem tudi pri njih ne manjka.

F. S.

Iz načrta Planinske založbe
Planinska založba ima za letošnje leto še bogate načrte. Čeprav širitev ponudbe močna ovira inflacija, bo - nekaj z lastnimi sredstvi, precej pa tudi v kooperaciji - precej novosti, med prednostnimi nalogami pa so še naprej zemljevidi. Že spomladi naj bi izšla karta Rogaška Slatina 1:25.000, v začetku sezone Gorski Kotar l:100.000 in Trenta l:25.000.Ponatisnjen bo Bohinj 1:20.000, izšli pa naj bi tudi predelani izdaji Ljubljane z okolico 1:50.000 ter Kranjska Gora 1:25.000. V pripravi je še karta Bled - Stol 1:25.000, ki pa bo na vrsti prihodnje leto. Med planinskimi vodniki pa od novosti lahko pričakujemo le Planinske postojanke Slovenije, ki pa najbrž ne bo natisnjen pred jesenjo. V pripravi je tudi ponatis vodnika za Kamniške in Savinjske Alpe, Primorska pa bo na svoj vodnik morala počakati vsaj do poletja 1990. Koledarji so za sedaj predvideni kar štirje: veliki stenski s posnetki iz Triglavskega narodnega parka, Vertikale'90, - novost - t. i. »mali koledar«, pa še Koledar akcij'90. F. S.

Športno plezanje se seli med publiko
Vse več je tekmovanj na umetnih stenah in pred vse številnejšo publiko. Stena poslovnega bloka z dodanim previsom, namontirani prijemi... Pripravljene so bile tri tekmovalne smeri. Sodniki na vrv, snemalci na gradbeno dvigalo in tekma se je začela.

  20.02.1989


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.