Delo, Šport: ... Zimska prvenstvena smer v ostenju Velikega Špičja
Novo smer so Oblak, Rupar in Polajnar preplezali v dveh dneh - Posvetili so jo preminulemu alpinistu Boštjanu Kekcu - Končarjev žleb je v celoti preplezan
Trije škofjeloški alpinisti, Igor Oblak, Cene Polajnar in Uroš Rupar so 8. in 9. februarja preplezali novo smer v severozahodni steni Velikega Špičja (2398 m). Imenovali so jo Kekčeva smer v spomin na Boštjana Kekca iz Škofje Loke, ki je pred dvema letoma zaradi višinske bolezni umrl na K2 (8611 m), drugi najvišji gori na svetu.
PRVENSTVENA - SZ stena Velikega Špičja, vrisana je Kekčeva smer z obema bivakoma. Slika je bila posneta poleti
Oblak, Polajnar in Rupar so vstopili 8. 2. ob pol devetih zjutraj. Od vasi Na Skali do vstopa so gazili kar štiri ure in pol. Spodnji del smeri so potegnili po skritem žlebu med Centralnim in Levim stebrom. Na samem začetku je bil sneg trd in zbit, saj v ta žleb padajo plazovi z vrhnjega dela stene. Višje pa so postajale razmere vedno slabše. Ves čas so se varovali in do večera priplezali do vrha žleba, ki se konča nekoliko nad polovico stene. Tu so našli lopo, v kateri so prvič bivakirali.
Naslednje jutro je začelo snežiti. Za zgornji, težji in pretežno skalnati del stene so v sneženju porabili cel dan. V vodstvu sta se menjavala Oblak in Rupar, Polajnar pa je žimaril za njima. Iz bivaka so prečili levo do Levega stebra. Po njem so plezali 20 metrov, nato pa se levi steber umakne težavam v desni bok stebra. Škofjeločani pa so plezali naravnost navzgor po razu stebra. Zaradi slabih razmer in svežega snega so si morali pomagati tudi s tehničnimi pripomočki. Na vrh so priplezali šele ob pol desetih zvečer. Še enkrat so bivakirali, nato pa sestopili po Tumovi smeri (I) nazaj do vasi Na Skali. Kekčevo smer so ocenili VII-, A1/V, 60-70°, 500 m. Zanjo so potrebovali 22 ur efektivnega plezanja.
Igor Oblak in Uroš Rupar sta letos pozimi preplezala tudi vrsto slapov v Trenti in Koritnici. Plezala sta Zelene slapove, Kuklo, Gaka, Kanjo in Lapntka (?). Precej zanimiv vzpon sta opravila v Končarjevem žlebu. Prvi plezalci so preplezali le prva dva raztežaja tega slapu, ponavljala pa so kasneje dodali še dva raztežaja. Oblak in Rupar sta po četrtem raztežaju kar nadaljevala po žlebu in preplezala še 600 višinskih metrov.
V zgornjem delu se žleb položi, vendar so v njem še vedno strmi ledni odstavki (do 90°), tako, da je v zgornjih 600 metrih ravno toliko težav kot v spodnjih 200 metrih. Za celoten žleb (800 višinskih metrov) sta potrebovala dobrih šest ur. Z vrha žleba sta prišla do lovske koče pod Ušjem. Sestopala sta desno po slabi stezi do kampa Zlatorog.
MIHA PETERNEL
Zimski vzpon v severni steni Rzenika
Božič in Poličnik v dveh dneh ponovila Peklensko cedevito - Drugi dan pravi vihar
Dare Božič (AO Kamnik) in Robert Poličnik (AO Mengeš) sta 4. in 5. februarja preplezala Peklensko cedevito (VI, A2-A3/I-V-V, 370 m) v severni steni Rzenika. To smer so prvi preplezali Janez Kešnar, Marko Prezelj in Matjaž Wiegele 13. in 14. januarja 1989. Tisto zimo je bil Rzenik praktično kopen, letos pa so bile v njem precej slabše razmere.
Božič in Poličnik sta prišla pod steno že v petek 3. februarja. Bivakirala sta na vstopu in naslednje jutro navsezgodaj vstopila. Peklenska cedevita poteka desno od Centralnega stebra. Najtežji je spodnji del smeri. Težavnost tehničnih mest v prvih petih raztežajih je ocenjena A2, eno celo A3, prosto preplezljiva mesta pa V in VI. Poličnik je ves čas plezal v športnih copatih (supergah), saj je bilo za tesne plezalnike preveč mraz. Oba sta plezala z nahrbtniki, v katerih sta imela spalne vreče in kuhalnik. Ko sta si pred vzponom ogledovala steno, se jima je zdela skoraj kopna, zato sta pustila gojzarje in ledna kladiva kar doma. Med plezanjem pa sta naletela na sneg in led na vseh policah.
Prvi dan sta preplezala spodnji del stene in prišla do gredine, na kateri sta bivakirala. Naslednji dan ju je čakal le še en težji raztežaj (VI-, A2), vendar pa se je vreme močno poslabšalo. Pihati je začel močan veter, ki je nosil sneg, tako da je v steni nastal pravi snežni metež. Mimogrede - tega dne je zaradi močnega vetra na Veliki planini obtičala večja skupina smučarjev. Čeprav sta po zasneženih skalah le s težavo napredovala, sta še istega dne priplezala do roba stene.
Od vstopa do vrha stene sta potrebovala 17 ur efektivnega plezanja, prav toliko kot prvi plezalci. V smeri sta našla 3 kline, sama pa sta jih v njej pustila še 5 ali 6. Opravila sta prvo ponovitev te krušljive smeri. Čeprav je Peklenska cedevita čista skalna smer, sploh še nima poletne ponovitve.
(M. P.)
Zaledeneli slapovi
Centralni slap s svečo v Prisojniku sta preplezala Aleš Janžekovič in Benjamin Ravnik, Levega v istem hribu pa Janez Cerar in Damjan Kočar. Luciferja so ponovili Janez Jeglič - Lado Krušovec in Janez Cerar - Danijel Čemas. Vikijevo svečo nad Jezerskim so preplezali Aleš Janžekovič - Klemen Miklič in Lado Krašovec -Bogdana Žgur. Vsi omenjeni so člani AO Domžale, razen Kočarja (AO Kamnik) in Ravnika (AO Jesenice).
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Alpinistična šola
Prvo predavanje alpinistične šole Akademskega AO bo v sredo 22. februarja ob 19.15 uri v predavalnici št. 5 v pritličju Filozofske fakultete. Vodja šole bo Tomaž Jakofčič, uvodno predavanje pa bo imel Tine Mihelič. Vabljeni!
(M.P.)
Predavanje o Kanadi
V organizaciji kluba škofjeloških študentov bo imel Zvone Požgaj predavanje z naslovom: Kanada, njeno Skalno gorovje in plezališča. Ob diapozitivih bo predstavil svoje lansko popotovanje in plezanje po Severni Ameriki. Predavanje bo v petek 24.2. ob 20. uri v hotelu Transturist v Škofji Loki. Vstop je prost.
(M. P.)
Psihoanaliza v Koritnici
Dušan Košir (AO Trbovlje) in Silvo Mauri (AO Idrija) sta 10. februarja opravila prvo ponovitev ledenega slapu Psihoanaliza (VI, 95 /80-90") v vznožju Bavha (Loška stena). V smeri je bilo dovolj ledu, vendar je bil zaradi odjuge bolj slabe kvalitete. Še posebej slabe razmere so bile v izstopni sveči. Za 150 metrov visok slap sta potrebovala 3 ure in pol.
(M. P.)
Štirje slapovi v enem dnevu
Dušan Košir (AO Trbovlje) je zadnji januarski dan preplezal kar štiri zaledenele slapove. Najprej je sam splezal Slap nad votlino (IV) v Tamarju. Nato sta skupaj s Silvom Maurijem (AO Idrija) preplezala še Levi in Centralni slap (V) v Tamarju. Popoldne sta odhitela še v Martuljek, kjer sta se lotila Luciferja in ga do teme tudi preplezala.
Dušan Košir je 4.2. sam preplezal Vikijevo svečo (V+, 150 m) nad Jezerskim in Teranovo smer v Dolgem hrbtu. Teranova je bila v celoti zasnežena. Naslednji dan pa je splezal še Centralno grapo (80740-60°, 600 m) v Mrzli gori.
(M. P.)
Plezalno tekmovanje
Plezalna šola Andreja Kokalja je 14.2. organizirala tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni v OŠ Valentina Vodnika. Na njem je sodelovalo 37 mladih plezalcev v petih kategorijah od predšolskih do starejših deklic in dečkov. Tekmovali so v balvanskem plezanju (po angleško bouldering), kjer plezajo tekmovalci krajše smeri brez varovanja, za varnost pa so pod njimi nameščene blazine. Vsi so plezali v dveh smereh, seštevek višin pa je dal končni rezultat. Tekmovanje je spremljalo 100 gledalcev.
Andrej Kokalj še sporoča, da v šolo športnega plezanja še vedno vpisuje otroke, tako predšolske kot tiste, ki obiskujejo osnovno šolo(tel. 125-21-41).
(M. P.)
Bobnar v Brani
Damjan Kočar in Janez Plevel (oba AO Kamnik) sta 7. 1. splezala Bobnarja v zahodni steni Brane. Razmere so bile slabe, saj so bili skoki večinoma kopni. Sestopila sta po Bosovi grapi. Za vse skupaj sta porabila 8 ur.
5. februarja pa so isto smer plezali Marjan Kovač (solo) ter Miran Martinjak in Andrej Nastran. Razmere so bile tokrat boljše. V smeri je bilo sicer zelo malo snega, vendar pa so bili vsi skoki zaliti z zbitim snegom in vodnim ledom. Cel dan je snežilo, na vrhu pa jih je oviral še zelo močan veter.
(M. P.)
Po italijanskih slapovih
Zaledenele slapove v italijanskih Dolomitih so obiskali Janez Cerar, Janez Jančar, Aleš Janžekovič in Damjan Kočar. Najboljši led je bil v dolini Sappada. Cerar in Kočar sta tam splezala dva slapova: Massacro d'ette caprette (II, 3+, 90 m, 2 h) in Tre grazie (II, 2+, 70 m, 1 h). Kočar pa je sam preplezal še Micro coluar (II, 2,120 m) v Longaroneju. Slapovi so ocenjeni s kanadskimi ocenami, kjer prva govori o kompleksni težavnosti smeri, druga pa o tehničnih težavah. Slap s tehnično oceno 3+ ima lahko že posamezna navpična mesta. Po mnenju obeh so ocene bistveno nižje kot pri nas. Slap Massacro d'ette caprette se jima je zdel približno tako težak kot Centralni v Tamarju.
(M. P.)
Rdeči kamini
Matjaž Kandus in Borut Naglič (oba AO Črnuče) sta 8. 2. ponovila Rdeče kamine v Begunjščici. V smeri sta naletela na slabe razmere. Sneg je bil sipek in skorjast, ovirale pa so ju tudi nekakšne snežno ledene gobe. Skala je bila precej krušljiva. V četrtem raztežaju sta si morala pomagati s tehniko, saj je čez skalni previs visel le del odlomljene ledene sveče. Smer, ki sta jo plezala 10 ur, sta ocenila V, A2,90°/III-IV, 60°, 600 metrov.
(M. P.)
Nov slap v Trenti
Jože Makuc in Drago Obid (oba AO Idrija) sta 4. 2. v dolini Trente preplezala nov slap. Imenovala sta ga Ob stezi in ocenila V, 90°/60-70°. Visok je 150 metrov, plezala sta ga 3 ure. Do njega sta prišla od cestarske bajte po stezi, ki vodi proti lovski koči pod severno steno Planje. Stezi sta sledila do široke grape. Slap stoji na desni strani te grape, 20 minut od cestarske bajte. Sestopala sta proti levi.
(M. P.)
AO Novo mesto
Člani AO Novo mesto so v okviru alpinistične šole imeli dva izleta. Januarja so bili najprej na Vršiču, kjer so preplezali dve grapi v Mali Mojstrovki, potem pa še v porečju Kokre, kjer so preplezali sedem lepih in kratkih slapov.
Prvi februarski vikend pa so imeli spominsko turo v Tamar v spomin na dve alpinistki, ki sta se l.1982 ponesrečili na Kotovi Špici. Plezali so Centralni slap, Slap nad votlino in Svečo (Andrej Markovič - Roman Mihalič).
(M. P.)
Turneja festivala iz Banffa
V teh dneh je na evropski turneji izbira najboljših filmov, ki so bili lani prikazani na 19. festivalu gorskega filma v kanadskem mondenem turističnem središču Banff. Na sporedu je sedem filmov, od dokumentarnih, igranih, do risanega filma. Samo plezanje ni več edina tema, ki jo ti filmi prikazujejo, temveč lahko vidimo tudi filme o raftingu, jadralnem padalstvu, BASE jumpingu in celo film z etnološko temo o ribolovu z dresiranimi kormorani na Kitajskem. Ogledamo si lahko torej vse, čemur Američani radi rečejo «Outdoor sports«.
Od vseh verjetno najbolj izstopata filma »Rock'n'Road« z odlično fotografijo, »igralsko« zasedbo (Xaver Bongard, Will Oxx, Charley Fowler itd), prostim in tehničnim plezanjem granitnih poči (smer The Shield v El Capu) in zaradi Bongarda še nepogrešljivim BASE-jumpom. Film z naslovom »Free Falhn'« pa govori o skoku s padalom s stolpnice World Trade Centra v New Yorku. Del tega filma so posneli naskrivaj, da ne bi izdali protagonista, saj so podobna početja povsod strogo prepovedana. Zaradi takšnega načina snemanja pa je film še bolj prepričljiv in napet.
Razen enega so vsi filmi v angleškem jeziku. Turneja je na polovici svoje poti po Evropi, filme pa si lahko ogledate še v Lechu (23.2.) in St. Antonu (24.2.) v Avstriji ter v Interlaknu (7.3.) in v Zermattu (10.3). Cena ogleda je 120 šilingov oziroma 16 švicarskih frankov.
(U.G.)
Uspeh v Patagoniji
LJUBLJANA - Iz Čila sta z dobrimi vestmi oglasila alpinisti Marko Prezelj (AO Kamnik) in Andrej Štremfelj (AO Kranj). V Severnem stolpu patagonske skupine Paine sta uspela preplezati novo smer. Smer poteka po stebru, v katerem so pozimi 1987/88 poskušali že Edo Kozorog, Matjaž Ravhekar in Ivan Rejc, vendar so morah zaradi slabega vremena odnehati 200 m pod vrhom. Podrobnosti o vzponu Prezlja in Štremflja še niso znane, zanesljivo pa gre za zelo zahtevno skalno plezanje. Dodatno vrednost vzponom v Patagoniji daje tamkajšnje vreme, ki je izredno spremenljivo in viharno. Domov se bosti vrnila 1. marca.
Slovenski alpinisti so v Patagoniji sicer preplezali že celo vrsta smeri.
V skupini Paine sta pred nekaj leti Marko Lukič in Miha Praprotnik potegnila prvo smer v steni Fortaleze.
V skupini Fitz Roya sta bila zelo aktivna Janez Jeglič in Silvo Karo, ki sta se z vzponi v stenah Fitz Roya in Cerro Torreja uvrstila v sam vrh svetovnega alpinizma.
(M. P.) (21/2-95)
Bogato leto kamniških alpinistov in plezalcev (III.)
Da se športno plezanje razvija po vsej Sloveniji, se močno opazi tudi na našem alpinističnem odseku. Najbolj dejavna sta športna plezalca Uroš Perko in Maja Šuštar. Uroš je lansko leto to dokazal s smerjo Mrtvaški prt v Mišji peči, ki je bila ocenjena s čisto desetko (8b). Maja Šuštar je prav tako v Mišji peči preplezala smer Mozaik, ki je bila ocenjena z deveto stopnjo (7c).
V začetku leta 1994 je komisija za alpinizem pri PZS izbrala navezo perspektivnih alpinistov za mednarodno srečanje mladih alpinistov. Izbrala je Damjana Kočarja in Klemena Mali. Klemen se zaradi težav s potnim listom srečanja ni mogel udeležiti. Tako je Damjan Kočar sam odpotoval 2. julija v Španijo v Joan Ventosa I Calvell. Srečanje je potekalo do 10. julija. Imel je manjše težave z iskanjem soplezalca. Našel si je romunskega soplezalca, s katerim sta plezala športne smeri do 7b stopnje na pogled. S španskim plezalcem je preplezal dve daljši smeri, eno smer 6a, 200 m in 6b, 140 m.
Konec marca sta v ZDA odpotovala Matjaž Wiegele in Veronika Radež. V ZDA sta ostala vse do konca maja. Obiskala sta plezalne vrtce v zahodnih državah in centre, zanimive za alpinistično dejavnost. Plezala sta v državah Kalifornija, Nevada, Utaho, Oregon, Idaho in Wyoning. Matjaž je plezal smeri do 5.12b stopnje (po ameriški oceni) na pogled, Veronika pa do 5.10a. ZDA je poleti obiskal tudi Uroš Perko. S prijateljem iz Trbovelj sta obiskala svetovno znana plezališča: American Fovk, Rifle, Red Rocks, Owens River George, Yosemite in Smith Rocks. Uroš je plezal smeri 5.12b stopnje na pogled in smeri ocenjene 5.13b po več poskusih in študijah.
V lanskem letu je bilo veliko narejenega, vendar tudi v letošnje leto ne vstopamo brez izdelanih načrtov.
Marko Prezelj je že odpotoval v Patagonijo, Damjan Kočar in Klemen Mali odpotujeta poleti v perujske Ande, Tomaž Humar odleti marca v Kathmandu in sicer na Annapurno. Obiskali bomo tudi evropske hribe in plezališča.
K.M. (Kamniški občan - 23/2-95)