Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 20.07.1987

Delo, Šport: ... Tomo Česen le slab dan za Šlosarsko in trikrat Sfingo

Kunaver - Drašler, Raz mojstranških veveric in Obraz so tri velike klasične smeri v tem najstrmejšem delu Triglavske stene
KRANJ - Konec avgusta bo minilo 26 let, odkar sta Kazimir Drašler in Aleš Kunaver začrtala prvo smer v te previsne stene. Čez slabih pet let so nato Sfingo splezali ponovno in tri leta pozneje spet. Nastale so tri velike klasične smeri. Sfinga je nato skoraj deset let mirovala, danes pa je v njej preplezanih že dvanajst smeri.

ŠTIRI SMERI V ENEM DNEVU - Prejšnji teden je Tomo Česen plezal v Steni.

Poleg teh treh smeri je ponovljen le še Črni prt (pa še ta le dvakrat) vse druge pa še niso doživele ponovitve, čeprav je res, da so bile splezane v zadnjem času.
Avgusta leta 1980 je Sfingo prvič preplezal samohodec, Marjan Manfreda je takrat splezal Raz. Še istega leta sta bila nato opravljena tudi solo vzpona prek smeri Kunaver - Drašler (Franček Knez) in Obraza (Aco Pepelnik). Tomo Česen je te smeri plezal že 1983 leta, Obraz v kombinaciji s Helbo in Čopovim stebrom, drugi dve pa skupaj. Že takrat je bilo bolj ali manj jasno, da je čisto možno splezati naenkrat vse tri. V ponedeljek, 13. t. m. je Česen vstopil v steno. Do vznožja Sfinge je splezal po Šlosarski smeri, ves čas prosto. To je bila 1. solo ponovitev te sicer zahtevne smeri v zahodnem delu severne stene Triglava. Ocena za prosto ponovitev je VI. Sfinga ni tako zelo visoka (najdaljše smeri so dolge 270 metrov, razen Ključa sreče, ki je še nekoliko višji), je pa zato toliko bolj strma. Nadaljeval je čez Jugovo grapo in do roba po smeri Kunaver - Drašler. Sledila je vrnitev pod Raz Sfinge in potem še enkrat po isti poti do vstopa Obraza. Potem je bilo potrebna le še ura hitrega in zanesljivega plezanja do ravnega sveta na vrhu Sfinge.
Kaj pa druge smeri? Po mnenju Česna bi bil tovrstni vzpon po Črnem prtu izredno zahteven, pa Prečenje tudi, katerega je sploh prvi splezal tudi samohodec Silvo Karo, medtem ko je v drugih smereh še premalo klinov za kolikor toliko solidno varovanje. In seveda, treba je reči, da so najzanimivejše tudi zelo težke, od VII. stopnje naprej. Večina jih je speljanih čez strme, pa tudi previsne nerazčlenjene plošče. Toda, nihče ne ve, kaj se bo zgodilo čez leto ali dve.
V četrtek, 16. t. m. je bil Tomo Česen v severni steni Šit. Ker je vstopil precej pozno, ga je ujela nevihta in časa je bilo tako le za eno težko smer. Preplezal je Plastron (VI+, A0, 550 m), smer, ki jo je zlezel že pozimi februarja. To je bila zdaj druga ponovitev, zanimivo pa, da so bili doslej opravljeni le solo vzponi. Tudi prvenstven vzpon je opravil Slavko Svetičič sam. Smer zdaj čaka na prvo navezo. Pri sestopu po Jesihovi smeri je Česna ujela huda nevihta, a kljub temu pravi: »Bilo je mnogo bolj preprosto kot pozimi.«

T.Č.

Poljaki uspešni v Himalaji, čaka pa jih še nekaj načrtov
Zimsko plezanje v Himalaji je prava poljska posebnost - Za letošnjo zimo pripravljajo vzpon na Makalu (8463)

LJUBLJANA - Poljaki imajo letos za seboj že nekaj odprav, nekatere so prav sedaj v teku, toda še vedno je nekaj načrtov, ki so si jih postavili za letošnje leto, ostalo neuresničenih.
3. februarja sta Jerzy Kukuczka in Artur Hajzer uspešno splezala na Anapurno (8091 m) in s tem zaključila prvi zimski vzpon na to znano goro. Med spomladansko sezono je le ena poljska skupina obiskala Himalajo. Moštvo iz Toruna, ki je naskakovalo težavno JV steno Manasluja (8163 m), je moralo svoj vzpon končati zaradi slabega vremena nekje med 6700 in 6800 metri.
V maju je Wojciech Kurtika odšel v Karakorum skupaj s švicarskim alpinistom Jeanom Troilletom. Poskušala bosta preplezati slavno zahodno steno K2, in to v čistem alpskem stilu. Poročil o tem, ali sta uspela ali ne, še ni, lahko pa sta še vedno tam.
V začetku junija se je iz Kitajske vrnil Jerzy Kukuczka, ki je dobil dovoljenje za Šiša Pangmo, njegov zadnji osemtisočak. Moštvo, poleg njega sta v njem še Artur Hajzer in Wanda Rutkiewicz, bo zapustilo Peking konec tega meseca. Načrtujejo, da bodo na gori od 4 do 5 tednov.
Jesensko sezono se bodo poljski alpinisti odpravili v južno steno Lotseja. Odpravo iz Katowic bo vodil znani Krzysztof Wielicki. Naveza Tadeusz Karolczak in Aleksander Lwow načrtujeta preplezati zahodni greben Everesta po naši smeri v alpskem stilu. Kljub dvajsetim poskusom je bila naša smer na najvišji vrh na svetu ponovljena le enkrat, uspeli pa so Bolgari.
Za zimsko plezanje v Himalaji lahko rečemo, da je poljska posebnost. Za letošnjo zimo pripravljajo vzpona na Makalu (8463 m), ki ga bo vodil Andrzej Machnik, Andrzej Zawada pa bo vodja močne poljsko-britansko-kanadske odprave na drugi najvišji vrh sveta, K2 (8611 m). Do sedaj oba vrhova še nista bila preplezana pozimi.

TOMO ČESEN

Prijetno potepanje ali »Sončna«
Tudi mladim se včasih zahoče novih poti. Ker gora še ne poznajo tako dobro, kot njihovi tovariši, pa se bolj težko odločijo za poročanje o »prvenstvenih«. Veliko gradiva ostane zato neznanega in nepreučenega. Ob primernem usmerjanju (pomoči), bi bilo lahko marsikaj drugače.
Jure Benedik in Bojan Resnik sta 28. junija letos plezala v Z steni Storžiča, med Hladnikovo in Zahodnim kaminom in vzpon ocenila s V-/III. Bilo je zanimivo pravita, lepo »potepanje«, našla nista nobenih sledi plezanja ... Seveda pa bi ju zanimalo, ali je tod že kdo plezal pred njima!?

Treking v Tibet
Na zadnjem sestanku je komisija za odprave v tuja gorstva pregledala prijave za našo alpinistično odpravo na drugi najvišji vrh na svetu, K2, ki bo na sporedu spomladi prihodnjega leta, njen vodja pa bo Tomaž Jamnik. Prijavilo se je 17 alpinistov, ekipa za ta zahtevni cilj pa bo izbrana do konca meseca avgusta.
Ena izmed točk dnevnega reda je bila tudi Patagonija. Sklenili so, da Silvo Karo in Janez Jeglič, ki nameravata splezati novo smer na Cerro Torre, dobita finančno pomoč.
Priprave za odhod v Nepal oziroma v šolo za nepalske gorske vodnike v Manang tečejo po načrtu, prav tako pa tudi priprave za našo prvo zimsko himalajsko odpravo, ki ima v načrtu 8167 metrov visoki Daulagiri.
KOTG nadalje razpisuje treking v Nepal, ki bo trajal 25 dni v novembru. Prijave je treba poslati do 31. avgusta na Planinsko zvezo Slovenije. Področje, kjer naj bi treking potekal, še ni točno določeno. Možnosti so tri, in sicer: Lantang, dolina Marsiandija ali pa kombinacija Lantang-Tibet. Cena za vsako od prvih dveh variant je 1200 dolarjev, za tretjo pa 1500 dolarjev. Po končanem roku prijav se bodo na skupnem sestanku vseh zainteresiranih dokončno odločili za eno od teh možnosti.

TOMO ČESEN

Pestra aktivnost v BiH
SARAJEVO - Na 20. konferenci Planinske zveze Bosne in Hercegovine so ugotovili, da gre planinstvu sorazmerno dobro. Ponovno pa so poudarili potrebo po boljšem šolanju kadrov, boljši propagandni dejavnosti (posebno pohvalo so namenili časopisu Oslobodjenje in še posebej rubriki »Planinarske transverzale«) in večjemu angažiranju delegatov pri delu organizacij, iz katerih izvirajo. Apel so naslovili tudi na širšo družbeno skupnost - pomagajte nam pri reševanju naših 64 domov!
V sodelovanju s sarajevskim geodetskim zavodom in ob pomoči Famosa bodo planinci BiH konec leta izdali turistično-planinski karti Igmana in Bjelašnice. V prednaročilu (toda najmanj 20 kosov v enem) bo cena 1500 din, v redni prodaji pa bistveno dražja.
Po aktivnosti v vrstah GRS izstopa postaja v Zenici. Letos so imeli že desetdnevno vajo na Vlašiču in še posebno za reševanje iz visokih stavb ter kondicijski trening na Prenju. Pripravljajo pa še kombinirano vajo, ki bo vključevala tudi reševanje iz jam ter uporabo helikopterja. Ob tem pa urejajo še svoje prostore, ki bodo najbolje urejeni v republiki.

Jugoslavske hory
PRAGA - Založba Olympia napoveduje za letošnji oktober izid vodnika »Jugoslavske hory«. Zanj so se odločili po velikem zanimanju za vodnika po bolgarskih in romunskih gorah in ko so videli, kako hitro so pošle tovrstne »začasne« izdaje, ki so jih v lastni (oz. društveni) režiji pripravili nekateri posamezniki. Vodnik bo stal 29 Kčs.

Rekorden treking
NEW YORK - Učitelj Bili Dewis je v vsega 3 dneh in 10 urah opravil 270 km dolg »treking« na področju Mt. Everesta. Štartal je v baznem taboru (4850 m visoko) pod najvišjim vrhom sveta, čez dan se je hranil s prepečencem in konzervami, zvečer pa pri domačinih ... Sicer pa je tudi stari rekord pripadal Američanu. John Longeker je za isto razdaljo potreboval 4 dni in 12 ur.

Rekord Južne Amerike
SANTIAGO - Mauricio Purto-Arab (26, zdravnik in vodja) in Italo Valle (27) sta bila z Ang Rito (40), Šerpo, ki se je že kar trikrat povzpel na Everest, in Ang Furijem 29. aprila letos na vrhu Čo Oja. To je bil prvi osemtisočak dosežen to spomlad v Nepalu in najvišji vrh, na katerega se je doslej povzpel kak alpinist iz Južne Amerike. Odprava je na JZ grebenu postavila pet taborov, najvišjega 7600 m visoko.

Garet el Djenoun
BARCELONA - Španci so izdali že tretjo knjižico (po vsebini pravzaprav alpinistično monografijo) o tujih gorah. Za Aconcaguo in Fitz Royem je bil tokrat na vrsti pri nas povsem neznani granitni masiv Garet el Djenoum (2330 m) v Centralni Afriki (Alžirija), severno od Hoggarja. Tako kot prvi dve deli, je tudi to tehnično zelo dobro, faktografsko izredno bogato, črno bele fotografije so dopolnjene s skicami in shemami. 54 strani (A5), naklada 2000 izvodov, na koncu pa kratek povzetek tudi v angleščini, francoščini in nemščini.

Na alpski način
SOFIJA - Iz Nepala se je vrnila tričlanska ogledna odprava kluba Akademik, ki pripravlja znanstveno-športno odpravo Ama Dablam 87. Vodja Venelin Petrov je ob povratku povedal, da so se domenili za vse potrebno in tudi dokončno izbrali smer za vzpon na alpski način. Plezali bodo po SZ razu nekako do višine 6100 m, potem pa po kombinirani steni še 700 m. Računajo, da bo jeseni poskušala vzpon na Ama Dablam (6812 m) le še tričlanska angleška odprava.

Pionirski planinski tabor
GRIŽE - PD Zabukovica in PD Žalec že več let zapored prirejata pionirski planinski tabor za učence Osnovnih šol Griže, Petrovče in Žalec. Do letošnjega leta so taborili v Logarski dolini, letos pa so postavili tabor v Trenti.
Glavno breme pri organizaciji tabora in pri izvajanju različnih dejavnosti nosijo mladinski in planinski vodniki. Ti prihajajo iz združenega dela ali iz vrst upokojencev, kar potrjuje večletno prakso, da posamezne dejavnosti v okviru ŠŠD vodijo zunanji sodelavci.

Domžalska v Rzeniku
Silvo Karo je 12. t. m. s soplezalcem (oba iz AO Domžale) v steni Rzenika preplezal še eno novo smer. Vstopi kot Jakova smer do travnate gredine, od tam pa potem naravnost navzgor preko črnih plošč. Smer izstopi po desnem boku stebra, kjer se pleza v glavnem po počeh. Skala je glede na Rzenik sorazmerno dobra, je pa res, da je to tudi najstrmejši del v celotni steni. Tehničen raztežaj je takoj v začetku, potem pa je lepo prosto plezanje čisto do roba stene. Nova smer je dolga devet raztežajev, ocena je VI+, A2, plezala pa sta 6 ur. Za ponavljalce priporočata jeseničane, profilne kline in friende, od prvenstvenega vzpona pa so v steni ostali trije klini.

Vzhodna stena Punta Gnifeti
V noči iz 10. na 11. julij sta Bojan Pograjc in Nejc Škof (oba AO Železničar) opravila 2. JP Francoske smeri v steni Punta Gnifeti (skupina Monte Rose), ki je visoka 1300 metrov, ocenjena pa je s peto težavnostno stopnjo. Za celo steno sta v slabih razmerah (neverjetno visoke temperature tudi ponoči) potrebovala 14 ur. Poleg plezanja je tu problem še dostop, saj je treba prek ledenika, kjer se ustavljajo plazovi snega in kamenja iz srednjega in vršnega dela stene. Izstop iz smeri se konča točno pri koči Margerita, ki stoji 4559 metrov visoko in je najvišje ležeča koča v Evropi. Nameravan sestop po Marinellijevem ozebniku sta opustila zaradi slabih razmer, čeprav ta ozebnik ob dobrih razmerah nekateri tudi že presmučajo.

Prečenja Mt. Blanca na smučeh
Borut Černivec in Andrej Terčelj sta 10. t. m. smučala z vrha Mont Blanca (4807 m) prek Mont Maudita in M. Blanc du Tacula (torej po smeri, ki je poznana pod imenom Prečenje Mt. Blanca) v Vallee Blanche. V prvem delu je bil nov, suh sneg, v severnem pobočju Maudita pa pomrznjen. Spust z Tacula na Col du Midi je minil v idealnem zrnatem snegu. Ocena spusta je S4, IV, skupno 2400 metrov višinske razlike. Sicer pa sta povedala, da so razmere v drugih »smučarskih« smereh dokaj neugodne. V njih je premalo snega.

Ines Božič prosto v Sfingi
V soboto, 11. t. m., sta smer Kunaver - Drašler v Sfingi obiskali dve navezi. Janez Skok - Miha Lampreht in Ines Božič - Andrej Kokalj so prišli pod ta najstrmejši del severne triglavske stene po Prusik - Szalayevi smeri in nato smer Kunaver - Drašler vsi štirje tudi prosto preplezali. Ocena smeri za prosto ponovitev je VII+, VII-/V-VI. Ines Božič je tako prva ženska, ki je prosto ponovila eno izmed smeri v Sfingi. 2. t. m. je Božičeva prosto splezala tudi smer Kramar - Močnik v Vežici v navezi z Andrejo Atanasov, tri dni za njo pa je smer na enak način splezal še Skok v navezi z Zvonetom Drobničem.

Jamnikar nabira devetke v Dolžanovi
Igor Jamnikar (AO Matica) je prejšnji teden uspešno zaključil še z dvema vzponoma devete stopnje v Dolžanovi soteski. 11. t. m. je splezal smer Živček (ocena IX-), kar je 1. ponovitev smeri, ki jo je Rehberger splezal pred kratkim. Štiri dni kasneje je Jamnikarju uspela še ena, njegova že četrta. Preplezal je Soleo (ocena prav tako IX-). Obe je splezal z rdečo piko. Tako mu zdaj ostanejo še tri od sedmih Rehbergerjevih smeri, ki ponujajo težave okoli devete stopnje. Dve od teh, Direktna in Bogovi so padli na glavo, sta ocenjeni s čisto devetko, povrhu vsega pa imata po tri raztežaje.

TOMO ČESEN

V dolgih, težkih stenah
Beno Ravnik in Iztok Tomazin sta 4. t. m. v severni steni Frdamanih polic splezala Čebelico, ki bo v začetku septembra slavila desetletnico prvega vzpona. Kljub temu je zelo malo plezana in njun vzpon je bila šele 5. ponovitev. Plezala sta ves čas prosto in to je 2. PP. Težave so ocenjene s VI-. V triglavski steni je bilo tudi nekaj navez. Željko Perko in Luka Rožič sta 5. t. m. ponovila Šlosarsko smer v zahodnem delu stene, Jože Rozman in Milan Meglič (vsi so AO Tržič) pa sta plezala v Ljubljanski smeri. 11. t. m. je obisk doživel tudi Črni graben. Smer sta plezala Beno Ravnik in Marjan Bohnec. Že naslednjega dne je bil Ravnik spet v Steni, tokrat s Tomazinom. Oba sta prosto ponovila Helbo s Čopovim stebrom, oba v prvem poskusu. To je bil šele drugi tovrstni vzpon te kombinacije. V Travniku sta 8. t. m. Luka Rožič in Jože Rozman plezala Aschenbrennerja, Rozman prosto. Štiri dni kasneje pa sta ista dva plezala v Široki peči, in sicer smer Juvan-Šteblaj. Rozman je opravil 3. prosto ponovitev (VII-). Bogdan Biščak in Edo Kozorog sta obiskala SV steno Jerebice. Splezala sta Huljevo smer, verjetno je bila to šele 4. ponovitev. Pomembnejše je to, da sta smer kot prva preplezala prosto, čeprav na vseh skicah te smeri ni označenega mesta s tehnično oceno. Smer ima eno ključno mesto, ki sta ga ocenila VII-, ostalo pa VI. Je pa naprimer nekoliko težja od smeri JLA v Šitah. 5. t. m. (torej tri dni pred tem vzponom) je bil Biščak v Jerebici z Andrejem Štremfljem. Oba sta prosto ponovila Sivi ideal. Mali Koritniški Mangrt, oziroma njegova severna stena, letos še ni imela kakšnega omembe vrednega obiska. 12. t. m. pa sta Bogdan Biščak in Matevž Lenarčič ponovila Meč, 800 metrov visoko smer, ki je ocenjena VI+/V-VI. Gre pravzaprav za eno prvih ponovitev sploh, potem ko sta leta 1981 prvenstven vzpon opravila Knez in Painkiherjeva, leto dni za njima pa je italijanska naveza potegnila s krajšimi variantami še idealnejšo Unijo, ki se še dosledneje drži raza.

Po očetovih oprimkih
V soboto, 11. t. m., sta v severni steni Triglava Bavarsko smer ponovila Tomaž Jamnik in Nejc Zaplotnik (mlajši), izstopila pa sta po Zimmer-Jahnu. Za mladega Nejca je bila to njegova druga smer.

Kratke, vendar ne lahke
Beno Ravnik in Iztok Tomazin sta 18. t. m. opravila eno redkih prostih ponovitev Unije v Dolžanovi soteski. Ocena smeri je VIII. Edo Kozorog in Jože Šerbec sta 12. t. m. kot prva splezala kakšnih 80 metrov visoko steno nad dolino Nadiže. Imenuje se Debelo čelo. Za skalo pravita, da je odlična, preplezala pa sta poč levo od strehe. Najtežje mesto je tik ob strehi, težave sta ocenila VII, ostalo je lažje, od IV do V. Smer sta imenovala Smer Sv. Volarja.
Igor Kalan in Petra Vencelj sta bila v Paklenici. Kalan je splezal Santano (VIII-, z rdečim križem), potem pa še Tofi is 20 (VII+). Petra Vencelj je ponovila 00, oba pa še Kaligulo, Banana Split, Hidrogliser in Joint.

Najtežje zagrebške PP
Zagrebški plezalci so letošnje poletje spet opravili nekaj dobrih prostih ponovitev v kanjonu Velike Paklenice. Mnoge od njih bi (po oceni!) lahko celo uvrstili med najtežje, kar so jih doslej opravili. Še posebej se je izkazal Čujič, ki je preplezal Awa Nab (RP, VIII-) in Stezo mojstrov (RK, VII + ali VIII-, kot piše ob vstopu), dan kasneje Flori (NP, VII+), potem Stimulo (RK, VIII+) in potem še Utopijo 85 (RK). Meič je ponovil Papilon (RP, VII+) itd. V Samarskih stijenah pa je Čujič ponovil Vikinga (NP, VII) in Svjetski smer (RK, VIII-).

Priprave na »Pokojc 87«
Priprave na tekmovanje v športnem plezanju »Pokojc 87« gredo h koncu. Organizatorji so dobili pomoč v 500 kosih »varoval«. Kaže, da bo odobrena tudi pomoč v hrani, obljubljajo majice z emblemom in nalepke ... Tudi nekaj novih smeri so že pripravili. Povabili pa bodo vse alpinistične kolektive v Jugoslaviji, pa tudi planince in sploh vse, ki jih ta aktivnost zanima.
Zagrebčani pa za jesen obljubljajo srečanje na Samarskih stijenah. Vse večje je namreč zanimanje za ta predel, nadelanih je bilo spet nekaj zahtevnih smeri, urejajo sidrišča za spuste itd.

Vrnila se je alpinistična odprava
MARIBOR, 19. julija - odprava alpinističnega odseka planinskega društva Kozjak iz Maribora se je vrnila iz Peruja. Odprava, ki jo je vodil Zdenko Zorič, je v pogorju Cordillere Blance v Peruju preplezala več šesttisočakov. V odpravi so bili še Drago Praprotnik, Viktor Hribar, Matjaž Roter, Dušan Golubuč, Sašo Pumajer, Armand Polegek in članica alpinističnega odseka Impola iz Slovenske Bistrice Mira Uršič. Člani odprave so bili prvič v Perujskem pogorju pa jim je kljub temu uspel podvig, da so ob drugih vrhovih osvojili tudi najvišji vrh Peruja Huascaran Sur visok 6768 metrov.

V. V.

Odprava v Pamir
V petek, 10. julija, je na dolgo in strmo pot krenila odprava desetih članov Planinskega društva SCT. Franc Urh, Štefan Lagoja, Peter Dobnik, Slavko Lukijanovič, Janez Zrnec, Marjan Gregorčič, Miran Mitar, Nataša Erjavec, Marija Urh in Egidij Lampič nameravajo konec julija ali v začetku avgusta osvojiti najvišji vrh sovjetskega gorovja Pamir, Pik Komunizma (7495 m). Iz Moskve, kamor so prispeli z vlakom, so v spremstvu sovjetskih vrstnikov poleteli do Taškenta. Od tam so skupaj krenili do baznega tabora, ki je 4200 m visoko pod S steno skalnatega orjaka, Pika Komunizma. Smer vzpona, ki so si jo zadali, se imenuje Steber Borotkina.
Odprava, katere cilj šteje med najtežje planinske in alpinistične vzpone v zgodovini Planinskega društva SCT, je posvečena desetletnici obstoja in uspešnega delovanja tega društva in jubileju delovne organizacije SCT.

Osnovno načelo naj bo postopnost in varnost
Tri smrtne nesreče alpinistov in več manjših nesreč v začetku meseca julija nas opozarjajo, da se kljub izkušenosti in previdnosti v gorah srečujemo s številnimi nevarnostmi. Glavna plezalska sezona se je šele začela in pred nami je še veliko plezalnih vzponov in drugih alpinističnih tur. Zato želimo opozoriti vse, ki se ukvarjajo s plezanjem, naj ne precenjujejo svojih sposobnosti, saj v alpinizmu še posebej velja načelo postopnosti - od lažjega k težjemu.
S tem kratkim obvestilom želimo vzpodbuditi k razmišljanju vse ljubitelje gora. Zavedamo se, da se je nesrečam nemogoče povsem izogniti, vendar smo prepričani, da jih bo gotovo kar najmanj, če bo pri vsem našem ravnanju v gorah še naprej osnovno vodilo varnost naših tovarišev in nas samih.

BRANE ŽORŽ, načelnik komisije za alpinizem Planinske zveze Slovenije

  20.07.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.