Delo, Šport: ... Klasifikacija in kategorizacija
Podkomisija za kategorizacijo KA PZS je pred dnevi razposlala vsem republiškim komisijam za alpinizem ter AO in AS v Jugoslaviji predlog klasifikacije alpinističnih dosežkov in kategorizacije alpinistov, ki ga mora sedaj potrditi še predsedstvo PZJ in predložiti SOFK Jugoslavije, da bi bil veljaven že prihodnje leto. Le na ta način lahko računamo, da bodo tudi alpinisti v prihodnje lahko enakovredno upoštevani pri dodeljevanju finančne pomoči iz sredstev za vrhunski šport.
Oba predloga sta zlasti na prvi pogled dokaj komplicirana in zahtevata za vrednotenje veliko dela, toda zaradi specifičnosti alpinizma poenostavitev ni bila mogoča kljub dolgotrajnim študijam. V alpinizmu ni tekmovanj, merjenja s štoparico ali metrom kot v drugih športih niso mogoča, mogoče je upoštevati le oceno smeri, ali je bil vzpon opravljen v skali, ledu ali v kombinirani smeri, letno dobo, nadmorsko višino, ali je bil vzpon prvenstven itd. Osnova kvalifikacije dosežkov je povprečna ocena smeri, vse drugo je treba ocenjevati s pomočjo faktorjev. Ni pa mogoče (vsaj za sedaj ne) upoštevati dela v planinski organizaciji, za odprave in podobno.
V kategorizaciji alpinistov so predvideni štirje nazivi. Zaslužni športnik Jugoslavije lahko npr. postane alpinist šele po najmanj desetih letih, če je zbral najmanj 15.000 točk, bil vsaj enkrat v mednarodnem razredu, najmanj dvakrat v zveznem in trikrat v republiškem. Slede nazivi mednarodnega razreda, zveznega in prvega (republiškega), za katerega pa izjemoma lahko kriterije določajo republiške KA glede na lokalne razmere. Za vse razrede so poleg točk določeni še kvalitetni pogoji (določeno število težjih tur v vseh razmerah), s čimer je onemogočeno, da bi nazive lahko dosegel nekdo, ki ima npr. več časa le s številnimi vzponi.
Kako se bo kategorizacija uveljavila in obnesla v praksi, je za sedaj še težko reči. Potrebo za pripravo pa je narekovala nuja, saj naš alpinizem, kljub njegovemu izrednemu kvalitetnemu razmahu, ki smo mu priča zadnja leta, ni bil deležen tistega (finančnega pa tudi moralnega) priznanja, kot bi ga zaslužil.
Nova smer v Rogljici
Stane Belak in Marjan Manfreda (oba Matica) sta v soboto preplezala novo smer v severnem ostenju Rogljice, desno od raza, po katerem sta izplezala, in levo od smeri Jesih -Lipovec. Najtežje so bile plošče v spodnjem delu (VI) in rdeč previs (A3), preostali del smeri ima povprečno oceno V. Deset dolžin, kolikor je nove smeri, in potem naprej do vrha, sta plezala 10 ur. V spodnjem delu sta našla sledove, ki pričajo, da so plezalci tod že poskušali, v zadnji tretjini pa klin, ki verjetno izvira iz kake manjše variante ene od obeh starih smeri.
Velebit in Paklenica
V petek ob 18.45 bo ljubljanska TV prikazala film o Velebitu in kanjonu Paklenica (serija o narodnih parkih), ki bo prav gotovo zanimiva, tudi za planince in še posebej alpiniste, le redki so, ki vsaj enkrat niso plezali v ostenjih Anič kuka in njegovih sosedov.
Idrijska vzpona
V soboto sta Leo Svetličič in Emil Tratnik v 9 urah (izstopala sta v mraku) preplezala Aschenbrennerjevo smer v Travniku. Naveza Lado Kržišnik -Peter Poljanec pa je istega dne v sedmih urah ponovila smer Herlec -Kočevar v Šitah.
22 ponovitev nad Belim potokom
Igor Gruden, Gita Vuga in Bojan Zupet (vsi AO železničar) so od petka do nedelje opravili v stenah nad Belim potokom (Zahodni Julijci) kar 22 ponovitev. Plezali so v Lepi špici, Trbiški Krniški špici in Visoki Beli špici, in sicer smeri III-IV tež. stopnje. Razmere so bile v vsej okolici še povsem poletne, plezalcev iz Italije in Avstrije pa precej, vmes tudi slovenska naveza iz Gorice.
Dve novi v Raduhi
Rok Kolar (Prevalje) in Stanko Mihev (Ravne) sta 4. septembra letos preplezala novo smer v Veliki Raduhi in jo ocenila s V-VI, A1-2, krušljivo, 7 ur. V smeri je ostalo 10 klinov. V nedeljo 2. t. m. pa sta preplezala še eno (Direktno v Trikotu), ki se zgoraj priključi smeri Logar-Čas. Ocena VI, A2-3, 13 ur. V tej smeri sta pustila kar 30 klinov.
Vzhodna grapa v Begunjščici
V nedeljo, 9. t. m., sta Zvone Andrejčič in Mirko Pogačar (oba Radovljica) preplezala novo smer v vzhodni steni zahodnega vrha Begunjščice. Vzhodno grapo sta ocenila s IV (vstopni raztežaj, ostalo II), 250 m.
Smer Francija Berganta
Miro Štebe (Mengeš) in Rado Mrdjenovič (Domžale) sta v nedeljo v Kalški gori preplezala novo smer, ki sta jo posvetila tovarišu Franciju Bergantu, ki se je letos smrtno ponesrečil v Sfingi. Smer poteka desno od Gregorinove in se začenja šele sredi grape, tako da je kratka (100 m), toda težka (V-VI, A1-2). Plezala sta 6 ur in v smeri pustila 15 klinov.
Ponovitve
Vanda Reščič in Janez Šušteršič (oba Mengeš) sta 8. t. m. v 5 urah opravila drugo ponovitev Mengeške smeri v Vršičih, dan za tem pa sta ponovila še Levo v Dedcu in zadnjo nedeljo Jubilejno smer v Dolgem hrbtu.
Vanja Matijevec (Šmarna gora) in Zvone Andrejčič (Radovljica) sta v soboto preplezala redko obiskano direktno smer (Avčin -Dolar) v Šitah. Plezala sta nekaj več kot sedem ur, v nedeljo pa ponovila še Zajedo v Nad Šitom glavi.
Danilo Patarčič in Filip Štucin (oba Črnuče) sta v četrtek, 13. t. m., v dobrih sedmih urah opravila verjetno prvo ponovitev (celotne) smeri Kemperle -Murovec v Dolgem hrbtu. Smer spada med najdaljše v Kamniških Alpah (1000 m), ocenila pa sta jo z -V, večinoma II-III, zgoraj IV. Smer pa je v vodniku verjetno napačno vrisana (morala bi biti tam, kjer je smer št. 35).
Mišo Čulk (SAO) je 25. septembra sam preplezal Tschadovo v Turski gori (bile so skoraj zimske razmere), 3. t. m. pa Režek-Modec in Dušanov steber v isti steni.
Knez je v soboto najprej sam preplezal smer Ogrin-Omerza v Ojstrici, nato pa v navezi z Meto Meh še Levo v Ojstrici, Čanžek in Mesarič sta ponovila Beli raz v Dedcu. V nedeljo pa sta Knez in Mehova preplezala smer Geršak -Grčar v Vežici, Čanžek in Črepinjšek Levo v Dedcu, Pepelnik in Zupan pa Šarino poč v Dedcu in Lukmanovo v Vršičih. Vsi so člani AO Celje.
Plezali so tudi člani AO Škofja Loka. V soboto sta Bernik in Langerholc ponovila S raz Male Mojstrovke, v nedeljo pa Bernik in Pavla Šolar Deržajevo v isti steni, Trampuž in Vidmar S raz, Hiršenfelder, Langerholc, Peternel in Prevc pa Zajedo v Nad Šitom glavi.
Alpinistične šole
AO Domžale pričenja drevi ob 19. uri z letošnjo alpinistično šolo. Uvodno predavanje bo v društveni sobi na Krakovski ulici. S šolo so pričeli tudi v Škofji Loki. Vodi jo Boštjan Kekec, njegov pomočnik pa je Franci Langerholc. O pričetku AŠ nam poročajo tudi iz Sarajeva. Z uvodnim predavanjem so pričeli v sredo, 28. septembra, končali pa jo bodo 2. novembra s podelitvijo diplom. Večino predavanj bodo imeli prek vikendov v gorah in bodo združeni s plezalnimi vajami.
Kibo 77
Če bodo uspešno rešili probleme s prehodom meje med Kenijo in Tanzanijo, bo 16 alpinistov, ki se jim bosta pridružila tudi dva planinca, pod vodstvom Danila Škerbineka 25. novembra odpotovalo v Kenijo, kjer imajo v ostenju Mount Kenie v načrtu več plezalnih vzponov, potem pa bi radi obiskali še Kibo in Mavenzi. Na poti bodo 16 dni, stroški na udeleženca pa so približno 18.000 din.
Izpiti za gorske vodnike
Podkomisija za gorske vodnike PZS bo letos decembra pripravila izpite za pripravnike, alpinistične inštruktorje in gorske vodnike. Teoretični izpiti bodo 6. decembra v Ljubljani, praktični pa od 9. do 11. decembra v Kamniški Bistrici. Prijave je potrebno poslati do 7. novembra, teden dni kasneje pa lahko vsi pričakujejo izpitno gradivo.
Razpis tečajev v ENSA
Komisija za alpinizem PZS je razpisala natečaj za udeležbo na štirih tečajih, ki bodo od januarja do aprila prihodnje leto v Chamonixu. To so tečaj alpskega smučanja (3. do 28. januarja), tečaj za inštruktorje turnega smučanja (3. do 8. aprila), tečaj za vodjo turnih smukov (23. do 29. aprila) in tečaj za izpopolnjevanje turnega smučanja (10. do 16. aprila ter 17. do 22. aprila).
Planinske postojanke
PD Črna na Koroškem, ki upravlja s kočo na Smrekovcu, sporoča, da bo koča zaprta od 23. 10. dalje vso zimo. Ves ta čas bo odprta zimska soba z dvema posteljama v vikend hišici poleg koče.
Če bo vreme dopuščalo (prevozna cesta), bo koča odprta in zasilno oskrbovana v praznikih in počitnicah.
Koča bo spet redno oskrbovana od 1. maja prihodnje leto.