Delo, Šport: ... M. Čufarjeva in J. Golob prva
Na tretji tekmi za državno prvenstvo si je Mojstrančanka že zagotovila četrti zaporedni naslov državne prvakinje
PIRNIČE-V soboto zvečer se je s finalnimi obračuni na sicer kratki, vendar zelo previsni umetni steni v Pirničah, končala tretja tekma letošnjega državnega prvenstva v športnem plezanju. Pri moških je z odličnim finalnim plezanjem zmago domov, v Ljubljano, odnesel Jure Golob, pri ženskah pa se je končalo kot že nekajkrat.
Drugo uvrščena z zadnje tekme svetovnega pokala, Mojstrančanka Martina Čufar (Inntal, Zavarovalnica Triglav, Five Ten) je kot edina v ženski konkurenci obe smeri splezala do vrha in še tretjič letos prepričljivo zmagala. Obenem si je s tem že dve tekmi pred koncem zagotovila letošnji naslov, državne prvakinje, njen četrti po vrsti. Takoj za njo se je prav tako kot na vseh drugih letošnjih tekmah uvrstila Katarina Štremfelj (Papi Sport), tretja pa je bila Tržičanka Saša Truden.
V polfinalu je zelo dobro plezala tudi Romana Savič, ki je bila na tretjem mestu, v finalu pa je imela precej problemov z vpenjanjem vrvi in ji ni uspelo ponoviti dopoldanskega dosežka. Pri fantih se v kvalifikacijah ni zgodilo nič presenetljivega. Aljoša Grom je pokazal največ kljub temu, da si je delil prvo mesto še z Golobom in Valjavcem.
V finalu pa mu vseeno ni šlo vse po načrtih. Velika večina finalistov je opravila s prvo polovico smeri, druga polovica pa je ostala samo najboljšim. Najprej je zelo daleč potegnil Jensterle in ostal v vodstvu vse do nastopa zadnjih dveh. Še ne 16-letni Tomaž Valjevec je spet odplezal odlično in ga za malenkost prekosil. In še nekaj, dokazal je, da njegovi odlični rezultati na letošnjih tekmah, kjer se je kot mlad plezalec prvič pojavil, niti približno niso bili naključni. Po treh tekmah je sedaj na prvem mestu in nedvomno vodilni plezalec mlade generacije, ki prihaja. Kot zadnji je nastopil Jure Golob in zaključil tekmovalni večer v Pirničah na najboljši možen način. Preplezal je smer do vrha in zmaga je ostala v njegovih rokah. Zasluženo.
Do konca letošnjega prvenstva sta na sporedu še dve tekmi, in sicer obe v decembru. Najprej v Ljubljani, zaključek pa bo na novi steni v Zagorju.
Rezultati iz Pirnič: - ženske: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana), 2. Katarina Štremfelj (PK Škofja Loka), 3. Saša Truden (ŠPO Tržič), 4. Blaža Klemenčič, 5. Eva Tušar (obe PK Škofja Loka); moški: 1. Jure Golob (AO Mojstrana), 2. Tomaž Valjavec (ŠPO Tržič), 3. Franci Jensterle (AO Žiri), 4. Stanko Židan (AO Lj-Matica), 5. Boštjan Potočnik (AO Impol).
TOMO ČESEN
Sova čez smer spodnje XI. stopnje
Matej Sova (Promontana, Salewa), član ŠPO Tržič, je 6. oktobra preplezal projekt v Bohinjski Beli, ki sta ga opremila skupaj z Luko Zazvonilom. Smer je poimenoval Ujetniki preteklosti in ocenil s francosko oceno 8c (X+/XI-), kar jo uvršča med tri ali štiri najtežje v Sloveniji.
Smer je bila opremljena 20. julija. Sova pa jo je začel študirati konec julija. Plezal jo je še v začetku avgusta, potem pa jo je zaradi natrpanega urnika tekmovanj za nekaj časa opustil. Na tekmah se je dobro odrezal in zasedel tretje mesto na evropskem prvenstvu v svoji kategoriji (letnik 78/79). Sredi septembra je spet začel dvakrat na teden hoditi v Bohinjsko Belo. Najtežji je srednji del smeri, kjer je v previsu naredil 15 zaporednih težkih gibov. Največ težav mu je povzročal prehod v previs, v začetku oktobra pa so ga motile tudi nizke temperature, saj je skala ves čas v senci.
Matej Sova je letos preplezal že Missing Link in Kaj ti je deklica v Mišji peči, ki imata potrjeno oceno 8b+ (X+). Ker sta se mu obe zdeli lažji od nove smeri, zanju pa je porabil tudi dosti manj časa, se je odločil, da Ujetnike preteklosti oceni višje, to je z 8c. Po mnenju nekaterih poznavalcev je Sova sedaj v tako dobri formi, da je v resnici sposoben splezati smer takih težav. Le nekaj naših plezalcev je preplezalo 8c. Sova pa je - če bodo ponavljalci potrdili oceno - z 18 leti med njimi najmlajši.
Isti dan kot Ujetnike preteklosti je Sova splezal tudi Ritem v zraku (8a+), za katero je potreboval pet poskusov. Dobri vzponi v skali torej napovedujejo, da bo v jesenskem delu državnega prvenstva mešal štrene izkušenejšim tekmovalcem do sedaj je trikrat zasedel 4. mesto. Nastopil pa bo tudi na članskih tekmah za svetovni pokal.
M. P.
Ob slovesu od Staneta Kersnika
Nedavno smo se na Žalah poslovili od Staneta Kersnika, vodje
1. jugoslovanske himalajske odprave in zasluženega člana Gorske reševalne službe Slovenije (GRS).
Rodil se je leta 1914 na Blejski Dobravi, vasici pod Mežaklo. Kot samonikel gornik in alpinist je temeljito obhodil naše gore in spoznaval domovino, za katero se je kot zaveden Slovenec in eden izmed prvih gorenjskih partizanov častno boril od junija 1941. Partizanska spomenica 1941 in druga odlikovanja so priznanja za njegov prispevek v boju za svobodo našega naroda.
Po vojni se je leta 1947 spet znašel med prijatelji gorniki. Več kot 40 let je bil deloven član upravnega, gospodarskega in gradbenega odbora PD Ljubljana-Matica. Leta 1951 je prevzel dolžnost gospodarja najvišje planinske postojanke Kredarice in jo opravljal 33 let. Z njegovim prihodom se je začelo obdobje njene nenehne obnove in razvoja. Iskal je oskrbnike in osebje, jih varno vodil in spremljal, se brigal za prehrano v domu, za agregate, radijske zveze, zbiralnike vode, zgradil oskrbovalno bazo v Krmi, pomagal opazovalcem sinoptične postaje HMZ Slovenije, pogosto organiziral reševalne akcije in tudi sam sodeloval v njih.
Vsak prosti čas je izkoristil za vzpone v domačih in tujih gorah. Zaradi velikih gorniških izkušenj, mirnega in uravnovešenega značaja, praktičnosti, tovarištva in neposrednosti je bil leta 1960 uspešen in priljubljen vodja prve himalajske odprave na Trisule.
Neprecenljivo prostovoljno delo je opravljal kot gospodar Komisije za GRS Slovenije z velikim uspehom kar 28 let, do svojega enainosemdesetega leta starosti, ko mu je bolezen onemogočila nadaljnje aktivno delo.
Za svoje planinsko delo je prejel najvišja odličja PZS in PZ Jugoslavije in vsa odličja in priznanja, ki jih je do nedavnega podeljevala GRS Slovenije. Leta 1989 je prejel Bloudkovo plaketo. PD Ljubljana-Matica pa ga je izvolilo za svojega častnega člana. V posebno zadoščenje so mu bile nedeljeno priznanje in simpatije sodelavcev, gornikov, alpinistov in drugih.
Naša skupna pot se je iztekla, sprijazniti se moramo z neizprosno resnico, da prijatelju Staneta nikoli več ne bo med nami. Do konca naših dni nam bodo ostali v živem spominu njegova življenjska vedrina, prijateljska zvestoba in mnoga skupna nepozabna doživetja v gorah.
PAVLE ŠEGULA
DELO 1997 oktober 21.
Slovenci osvojili Pumori v Himalaji
LJUBLJANA - Člani kamniške alpinistične odprave so se 15. oktobra kot prvi Slovenci povzpeli na vrh Pumorija (7165 m). Na vrh so stopili Cene Berčič in Tomaž Humar iz Kamnika, Franci Kokalj iz Straže pri Novem mestu, Marjan Kovač iz Šentjakoba in Janez Jeglič iz Domžal. Razen tega, da so na vrh prišli po normalni smeri, podrobnosti o vzponu zaenkrat še niso znane. Člani kamniške odprave se po doseženem cilju vračajo domov, v Himalaji pa so ostali Tomaž Humar, Janez Jeglič in Marjan Kovač. Tem trem alpinistom je Pumori služil le kot aklimatizacija pred njihovim poglavitnim načrtom - prvenstveno smerjo v zahodni steni Nuptse (7861 m).
Z njimi naj bi plezal še Mehičan Carlos Carsolio, vendar pa se tudi on vrača domov, saj meni, da so razmere preveč tvegane za tako zahtevno steno. Tako naši trije ostajajo brez prenosnega telefona, kar pomeni, da bomo morali na naslednje novice iz Himalaje čakati kar nekaj časa.
Pred vzponom na Pumori so morali naši alpinisti zaradi slabega vremena več dni čakati v bazi. Na Pumoriju se je 9. oktobra zgodila tudi huda nesreča, v kateri so umrli trije slovaški alpinisti, enega Čeha pa so po treh dneh vendarle rešili.
M. P.