Delo, Šport: ... Morje sanj - v El Capitanu
Janez Jeglič in Miha Praprotnik preplezala eno izmed najtežjih smeri v El Capitanu - Plezala sta v čistem alpskem slogu - 6 dni in pol v steni
Janez Jeglič (AO Domžale) in Miha Praprotnik (AO Lj.-Matica) sta začetek oktobra odpotovala v Kalifornijo (ZDA). Čez slab mesec sta se vrnila z odličnim vzponom - smerjo Sea of Dreams (A5) v El Capitanu.
VERTIKALA - Tisočmetrska stena El Capitana je izziv za najboljše tehnične plezalce. (Foto: Janez Jeglič)
V smeri Sea of Dreams je veliko plezanja po hudičevih krempeljcih (to so kaveljčki, ki se zatikajo za drobne poličke) in bakrenih glavicah (koščki bakra, ki ga plezalec s kladivom razmaže v plitve razpoke). Prvi so jo preplezali legendarni ameriški plezalci Jim Bridwell, Dale Bard in Dave Diegelman oktobra 1978. Takrat je smer veljala za najtežjo tehnično smer na svetu. Danes tega ne bi mogli več trditi, saj so bile medtem preplezane še druge smeri podobnih ali celo večjih težav. Tudi ponovitve so smer nekoliko olajšale, saj je v njej danes več opreme (klinov, bakrenih glavic), kot jo je bilo pred leti.
Jeglič in Praprotnik sta opravila 15. ponovitev smeri. Preplezala sta jo v čistem alpskem slogu, ki je za El Capitan nekoliko neobičajen. Večina plezalcev, ki pleza v El Capitanu najprej napne fiksne vrvi v spodnjih raztežajih smeri. Šele potem zares vstopijo v steno, z vso potrebno hrano, vodo in opremo za bivake. Na ta način si skrajšajo čas bivanja v steni, kar vzpon precej olajša.
Naša plezalca pa nista napela niti metra fiksnih vrvi, ampak sta 18. 10. ob 6.10 vstopila v smer z vso potrebno opremo. S seboj sta imela več kot 40 litrov vode in drugih pijač, hrano in viseče postelje. Vse to sta imela v dveh transportnih vrečah, ki sta jih vlekla s stojišča na stojišče. Ker je smer zelo strma, vlačenje transportnih vreč ni bilo preveč težavno.
Američana, ki sta pred njima ponovila Sea of Dreams, sta smer pošteno počistila, saj sta izbila veliko večino starih bakrenih glavic. To je plezanje Jegliča in Praprotnika sicer upočasnilo, vseeno pa sta bila zelo hitra, saj sta prišla na vrh že po šestih dneh in pol. Običajen čas za to smer se vrti okrog desetih dni. Vreme sta imela ves čas lepo, v spodnjih raztežajih je bilo še vroče, zgoraj pa je bilo zaradi vetra že malo hladno.
Smer Sea of Dreams je dolga 26 raztežajev. Štirje raztežaji so ocenjeni A5, 12 raztežajev pa ima oceno A4. Tehnična ocena A5 pomeni, da v raztežaju ni ničesar, kar bi zadržalo padec. Če naredi plezalec napako na koncu raztežaja, je padec dolg 100 metrov. Še posebej nevaren je deseti raztezaj (A5), ki ima tudi svoje ime: Hook or Book. V prostem prevodu bi to pomenilo: Zatakni krempelj ali pa boš končal v zajedi. V tem raztežaju čaka plezalca prečnica na hudičevih krempeljcih, pod njim pa je položna zajeda, kamor bi plezalec priletel ob morebitnem padcu. Tak padec je še dosti nevarnejši od dolgega padca v zrak.
Sea of Dreams je že šesta slovenska smer v El Capitanu z oceno A5 in druga v tej sezoni. Po mnenju Janeza Jegliča so slovenski alpinisti preplezali že vse najboljše smeri v tej steni. Povedal je tudi, da Evropejci, in z njimi tudi Slovenci, v tehničnem plezanju ne zaostajamo več za Američani.
Na koncu odprave sta nekaj dni preživela še v plezališču Owens River Gorge, kjer sta plezala športne smeri do 5.12b (7b/b+) na pogled.
Odpravo so podprli Ljudska banka, Salewa La Sportiva Pro Montana, Fitnes Panter, Iglu šport, Treking šport, Northwest Gorica, Aesse, Dia studio Klemene, Storitve Ivnik, Likar šport, City Wall, Jan Son Renta car, KA, SV, AO Matica, AO PD Domžale in občina Domžale.
MIHA PETERNEL
Vili Guček ponovil najnovejšo smer v Mišji Peči
Vili Guček (Merkur, AO Trbovlje, Power Bar) je v Mišji Peči nad vasjo Osp opravil prvo ponovitev smeri Lahko noč, Irena (8b oz. X). Gre za eno izmed najnovejših smeri v Mišji Peči, saj jo je njen avtor Igor Kalan preplezal šele pred tremi tedni.
Guček je smer preplezal v prvem poskusu drugega dne. Mesto pod vrhom smeri, ki se je zdelo Kalanu najtežje v smeri, je preplezal nekoliko drugače. Tako se mu je spodnji detajl zdel celo težji od zgornjega.
(M. P.)
Slovenski alpinizem
Komisija za alpinizem bo tudi letos izdala posebno številko Alpinističnih razgledov Slovenski alpinizem.
V njej bo objavila pregled prvenstvenih vzponov in pomembnejših ponovitev slovenskih alpinistov v l.1995. Zato prosijo vse, ki so plezali nove smeri, da pošljejo skice na PZS do 11. decembra.
Ker bodo letos objavljene tudi črnobele fotografije, lahko skicam priložite tudi fotografije oz. diapozitive.
V objavi bodo tako kot lani upoštevali tudi vse vzpone in opise, poslane uredniku AN, uredniku AR in ob razpisu kategorizacije.
(M. P.)
Skrivnostna pesmarica
V Delu sem 13. novembra na športni strani z veseljem prebral uokvirjeni prispevek Francija Savenca, da je ob 65-letnici delovanja bajtarjev na Veliki planini PD Bajtar iz Stahovice založilo pesmarico 100 planinskih pesmi. Prijatelj s katerim že več kot 40 let skupaj zahajamo v hribe, si je takoj želel kupiti to pesmarico, a je ugotovil, da na nobenem od naslovov, ki ju navaja omenjeni članek, to je pri Zvezi kulturnih organizacij v Kamniku in v gostilni Orel v Stahovici, te pesmarice ne dobi. Ker tej prijateljevi pripovedi nisem mogel verjeti, sem tudi sam poklical (v petek, 17. t. m. dop.) na oba naslova in se pozanimal, kako je z nakupom. Medtem ko mi je prijazna gospa na Zvezi kulturnih organizacij v Kamniku razložila, da je sicer o tem nekaj slišala, vendar pesmarice še nimajo, pa mi je gospa iz gostilne Orel zatrjevala, da jim je sosed Erjavšek (menda predsednik zadevnega PD) dal en izvod, vendar pri njih teh pesmaric ne prodajajo. Ker me je teže prepričati, sem malo potrmoglavil, da tako piše v Delu, pa mi je takoj v vzvišenem tonu pojasnila, da kaj vse piše v časopisu ... Sprijazniti sem se moral z odgovorom in njeno poudarjeno utemeljitvijo, da je možno v časopisu vse mogoče zapisati, da na podlagi take vesti lahko napraviš tudi 100 in več km dolgo pot zastonj, pa moraš pač vse vzeti v zakup. Hvala Planinski zvezi za vest in PD Bajtar za samo ponujeno pesmarico; mi pa bomo morali tudi v bodoče peti pač nekoliko manj ubrano in čim večkrat bo mogoče bolj stran od Velike planine, kjer imajo Bajtarji notni zapis pesmarice o ubranem planinskem petju in gotovo ne bi bili željni poslušati našega »fušanja«.
JANEZ TURK,
Selo33,
Zagorje ob Savi
Planine Hrvatske
Potem ko so bili osvobojeni planinski predeli Hrvatske, od južnega Velebita do Dinare, je čas, da pripravimo novo izdajo že davno razprodanega vodnika »Planine Hrvatske«, je njegov avtor dr. Željko Poljak zapisal v zadnjo številko mesečnika Hrvatski planinar. Pozivajo vsa PD in še posebej poznavalce posameznih predelov, da javijo vse popravke in dopolnitve; od leta 1986, ko je vodnik izšel, se je pač marsikaj spremenilo. Iščejo tudi primerne barvne fotografije - tu pa bi jim lahko pomagal tudi kdo iz naših krajev, saj so slovenski planinci nekdaj pogosto zahajali tudi v hrvaške gore.
(F. S.)
Ljubezen po pismih tudi v španščini
Naš rojak dr. Vojko Arko ne le daje eden izmed stebrov Slovenskega planinskega društva - nedavno so ga izvolili za častnega predsednika! - s sedežem v Bariločah (San Carlos de Bariloche) in s tem tudi slovenstva v tamošnjih predelih argentinske Patagonijeje tudi uspešen in uveljavljen pisec. Knjiga »Dhaulagiri«, ki sta jo napisala z Dinkom Bertoncljem, je sploh prvo avtorsko himalajsko delo v slovenskem jeziku. Leta 1975 je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla njegova zbirka »Zgodbe z Nahuel Huapija«, v zbirki Gore Slovenskega planinskega društva pa knjiga »Ljubezen po pismih«. Leta 1987 je pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu potem izdal še »Cerro Shaihueque«, 1991. pa pri Clubu Andino Bariloche do letos svoje edino neslovensko knjižno delo biografijo »Otto Meiling«.
Svoje tretje delo »Ljubezen po pismih« je potem tudi prevedel in letos poleti - le malo za tem, ko je slavil 75. rojstni dan - je izšlo še v španskem jeziku: da bi tudi širšo argentinsko javnost seznanil o doprinosu Slovencev k razvoju gorništva in smučanja v Argentini. Tudi knjiga »Amor por carta« s podnaslovom Recuerdos de un andinista (Spomini gornika) je izšla v založbi Cluba Andino Bariloche, s katerim tudi sicer odlično sodelujejo. Je sicer nekoliko skromnejša kot slovenska izdaja, toda odtisi risb Bare Remec zato niso nič izgubili, še manj pa gorniška dejanja, izbor katerih avtor na koncu še dodatno predstavlja, tudi s plezalskimi skicami in na fotografije vrisanimi smermi.
FRANCI SAVENC
O nevarnosti plazov
V zadnji številki Quartely Bulletin, ki ga izdaja mednarodna planinska zveza UIAA, je natisnjen tudi pregleden zemljevid s številkami avtomatskih (telefonskih) odzivnikov, ki posredujejo podatke o nevarnosti snežnih plazov v Franciji, Švici, Nemčiji, Avstriji, Italiji in Sloveniji. Podatke torej, s katerimi bi moral biti seznanjen vsakdo, ki se v zimskem času podaja v gorski svet. Kljub temu ostaja znana dilema, kako te številke posredovati javnosti, saj bilten ni vsakomur vedno na voljo. Jih bomo npr. lahko dobili, kadar bo treba na številki naših telefonskih informacij?
Za Švico je pravzaprav najbolj enostavno. Imajo številko 187, ki v kombinaciji z območnimi posreduje podatke v italijanskem, nemškem ali francoskem jeziku. Za Nemčijo je podatek le za Bavarsko. Za Francijo moramo osnovni kombinaciji dodajati dve številki, ki je odvisna od pokrajine (eno od šestih). V Italiji pa je aktualnih pravzaprav vsaj devet številk in v Avstriji šest. Za Slovenijo je navedena št. 98-22.
(F. S.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Predavanje o Peruju
Klemen Mali in Damjan Kočar bosta imela 21. t. m. . ob 19. uri v Razstavišču Veronika predavanje o perujskih Andih. Vabljeni!
(M. P.)
Mallory na Everestu
Leta 1924 so Angleži organizirali eno izmed prvih ekspedicij na Mt. Everest (8848 m). Z za današnje pojme primitivno opremo so po severnih pobočjih prišli zelo visoko. Dva člana ekspedicije, George Mallory in Andre Irvin, sta izginila med zaključnim naskokom na vrh in vse do danes je ostalo nepojasnjeno, če nista morda prišla prav na vrh (prvi potrjen vzpon na vrh je bil opravljen šele l.1953).
Letos pomladi je George Mallory, vnuk Georga Malloryja, po isti smeri prišel na vrh in tako poravnal družinske račune.
(M. P.)
Proste ponovitve v Ospu
Zlatko Koren je s Tanjo Šuligoj (oba AO Nova Gorica) opravil drugo prosto ponovitev smeri Etiopski sindrom. Smer je splezal z rdečo piko. Težji del smeri je preplezal v dveh raztežajih, tako kot je to v navadi pri tehničnih ponovitvah. Smer je ocenil VII/VI+. Prvo prosto ponovitev sta opravila Počkar in Mlinarič. Počkar je smer preplezal na pogled, poleg tega pa je ves težji del smeri preplezal v enem raztežaju ter jo ocenil VIII-.
Klemen Mali je s soplezalci prosto ponovil Internacionalno (7a) in Steber spominov (7a). Smer Steber spominov je na novo opremljena s svedrovci.
(M. P.)
Tehnike v Ospu
Zlatko Koren in Peter Štefančič sta ponovila Senco dvoma (V, A2+). Urban Golob in Blaž Stres sta preplezala Ujetnike Bizanca (A1-2,V+).
(M.P.)
Proste ponovitve
Robi Poličnik je z Moniko Kambič v Ojstrici preplezal smer Zmaj (VII-), z Andrejem Markovičem Cizljevo (VIl) v Špiku, z Alešem Slugo pa smer Juvan-Šteblaj (VII-) v Široki Peči. Tomaž Jakofčič in Blaž Stres sta prosto ponovila Rumeno zajedo (VII) v Koglu.
(M. P.)