Delo, Šport: ... Deset najtežjih
Kakor smo že poročali, je znani Južnotirolski alpinist Reinhold Messner zaprosil za seznam desetih najtežjih smeri, ki so jih doslej prvi preplezali naši alpinisti. Žal anketa ni dala pravega pregleda in zato je bilo potrebno seznam predlaganih šele prirediti namenu. Poudarek, je na daljših smereh in takih, ki karakterizirajo naša najvažnejša ostenja. Vrstni red ni po težavah, temveč po dolinah.
DULARJEVA ZAJEDA v Jalovcu: Prva plezala Lojze Golob in Ljubo Juvan 10. in 11. septembra 1959 Ocena VI, mestoma A 3, višina stene 300 m, čas za ponavljalce 16 do 18 ur. Doslej ima le eno ponovitev.
STEBER ŠIT: Srednji del sta prva plezala Aleš Kunaver in Milan Pintar (leta 1958), zgornji del Ante Mahkota z Borisom Grudnom, spodnji del pa z Jernejem Horvatom (poleti 1966). Ocena VI, mestoma VI+ in A 3, višina stene 550 m, čas plezanja za ponavljalce okoli 15 ur. Smer še nima ponovitve.
ZAJEDA TRAVNIKA: Prva plezala Mitja Kilar in Igor Levstek 23. julija 1953 Ocena - VI, višina stene 700 m, čas plezanja 10 ur. Doslej je bilo okoli osem ponovitev.
RAZ SFINGE: Prva plezala Janko Ažman in Zvone Kofler 20. do 22. junija 1969. Ocena VI, mestoma A 3 e. Višina stene 320 m, čas prvih plezalcev (smer je še brez ponovitve) 27 ur.
OBRAZ SFINGE: Prva plezala Ante Mahkota in Peter Ščetinin 11. junija 1966. Ocena VI, mestoma A 3, višina stene 300 m, čas plezanja 12 ur. Doslej je bila opravljena le ena ponovitev.
DIREKTNA SMER v Stenarju: Prva plezala Zvone Kofler in Klavdij Mlekuž - spodnji del 1. oktobra, zgornji pa 29. oktobra 1967. Ocena VI, mestoma
A 3 e. Višina stene 600 m, čas plezanja za ponavljalce 10 - 12 ur. Ena ponovitev.
OSREDNJI STEBER RZENIKA: Prva plezala Marko Dular in Ljubo Juvan 2. in 3. septembra 1956. Ocena - VI, mestoma A 2, višina stene 550 m, čas plezanja 10 do 12 ur. Doslej sta bili opravljeni dve ponovitvi.
TRIKOT V DOLGEM HRBTU: Prva plezala Edo Pišlar in Tone Škarja 26. in 28. avgusta 1960. Ocena - VI, mestoma VI, višina stene 500 m, čas plezanja 10 do 12 ur. Doslej ima tri ponovitve.
KLIN v Anič Kuku: Prvi plezali Stanislav Gilič, Nedeljko Jakič in Miroslav Pleško 4. - 8. oktobra 1966. Ocena VI, mestoma VI+ , A 2 e. Višina stene 350 m, čas plezanja 12 - 14 ur. Smer ima doslej pet ponovitev.
SLOVENSKA SMER v južni steni Ramsdalshorna (Norveška): Prva plezala Franci Verko in Ivan Kotnik od 7. do 16. avgusta 1970. Ocena VI, mestoma VI+, A 3 e, zgornji del (okoli 600 m) III do IV. Višina stene 1000 m, čas prvih plezalcev 50 ur. Doslej ponovitve niso znane.
Kline pripravljajo
Komisija za alpinizem PZS je že pred zborom alpinistov sporočila, da je sklenila dogovor za izdelavo novih klinov. Toda naročila prihajajo zelo poredko, kljub temu, da so potrebe precejšnje. Klini bodo izdelani v štirih velikostih in označeni s številkami od 1 do 4 ter oznako PZS. Model za sekanje je pripravljen za pločevino debeline 2,5 do 5 in celo 6 mm. Klini bodo pocinkani in prekovani, uho pa zakovano pod pravim kotom.
Tržiška akcija
Tržiški alpinistični odsek je imel v soboto in nedeljo na Zelenici delovni sestanek z vzgojnim programom. Zvone Korenčan je pripravil prikaz zimske alpinistične opreme, na koncu pa je orisal tudi dinamično varovanje. Matjaž Anderle je govoril o obleki plezalcev, Luka Rožič pa je za konec pokazal okoli 200 barvnih diapozitivov.
V nedeljo so pod Begunjščico praktično preskusili dinamično varovanje.
Samostojna razstava
Planinska sekcija Akademskega planinskega društva v Domu tehničnih šol na Vidovdanski cesti, je tik pred zimskimi počitnicami presenetila s samostojno razstavo.
V eni od učilnic doma so razstavili 45 črnobelih fotografij, ki so jih izdelali gojenci doma, prostor pa so opremili še z nekaterimi planinskimi rekviziti. Čeprav je skupina maloštevilna in ima tudi omejene možnosti za delo, je razstava lepo uspela, kar je dokazal tudi obisk.
Leta niso ovira
V Sovjetski zvezi podeljujejo naziv »Snežni tiger« tistim, ki se povzpnejo na vse štiri sedemtisočake (Pik Komunizma - 7495 m, Pik Pobede - 7439 m, Pik Lenina - 7134 m in Pik Korženevskega - 7105 m), ki so obenem njihovi najvišji vrhovi. Letos avgusta si je ta časten naziv prislužil tudi 57-letni Semjon I. Artjuhin, ki se je povzpel še na zadnjega - Pik Pobedo. Zanimivo je, da si je tudi naziv mojstra športa na alpinističnem področju priboril zelo kasno, ko mu je bilo že 49 let.