Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 21.01.1985

Delo, Šport: ... Zaledeneli slapovi spet vabijo

SLAP - Sodobna predstavitev alpinistične ture: shema za Perobnico (85/60°, IV-V, 140 m) z mikrolokacijo, delo Eda Kozoroga

Edo Kozorog in Mitja Lo Duca sta t. m. opravila prvi vzpon po slapu Perobnica, ki je dobro viden že iz Tolmina proti SV. Dostop do njega je vasi Poljubinj, po cesti proti vojaškemu strelišču do struge. Ocenila sta ga IV-V, 85°, 60°, 140 m. Prva sta ga ponovila Zoran Skubin in Davorin Žagar, potem pa so ga plezali še Kozorog in Andreja Lenassi ter Matjaž Lenassi in Igor Škamperle.

Člani Akademskega AO Mitja Bernard, Rok Kovač, Marko Pagon, Marjan Praprotnik, Andrej Škafar in Miran Jus (član AO Železničar) pa so bili 12. t. m. v soteski potoka Gačnik, ki izvira pod Vojskim in potem teče skozi 8 km (zračna linija) dolg kanjon do izliva v Trebušo. V tem kanjonu je več kot 10 večjih ali manjših slapov, pod katerimi so presenetljivo globoki tolmuni. Prav zaradi teh tolmunov je soteska poleti neprehodna, tako da so bili morda sploh prvi, ki so hodili po strugi. Najvišji slap je bil visok 27 m v prostem padu, strmine so bile od 65° do 85°, led pa je bil v glavnem dober.

Istega dne sta Iztok Horvat in Milan Nikolič opravila prvi vzpon po slapu za alpskim botaničnim vrtom v Trenti. Slapa je vsega skupaj 250 m, umik iz zgornjega dela je nemogoč. Ocena V-VI, 70°-90°. Naslednji dan sta Majda in Milan Nikolič v Logu pod Mangartom preplezala slap, ki je visok 250 m (70°-80°), istega je Robi Rot soliral. Nad cesto v Možnico (pod velikim črnim odlomom) pa so splezali še slap, ki je dolg 350 m (IV-V+, 60° do 90°) in je dobro viden z glavne ceste. Spodnji levi krak (100 m, 60°- 80°) je Majda Nikolič plezala sama.

Luka Karničar, Rihard Murn in Franc Zadnikar so preplezali v soboto, 12. t. m. pet slapov v dolini Kokre. V stranski dolini Korito so splezali prvi, drugi in tretji slap. Nato so opravili prvenstveni vzpon po slapu pri deželnem kamnu pri Spodnjih Fužinah (45° do 80°, 120 m), za konec pa so opravili še 1. P Golcarske grape (80°, 50°-60°, 140 m) v neugodnih razmerah - požled.
Andrej Avbelj (AS Delo) in Boris Benedičič (AO Črnuče) sta 10. januarja preplezala slap v Peklu pri Borovnici, dva dni kasneje pa so Roman Cerar, Marko Grad in Silvo Karo splezali slap Orglice.
Isti dan sta Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Mirko Kranjc (AO Črnuče) preplezala znani slap Lucifer. V primerjavi z lanskim letom, je letos slap daljši in bogatejši z ledom. Po njuni oceni je tudi nekoliko težji. Naslednji dan so bili v Luciferju še Andrej Avbelj, Boris Benedičič in Roman Cerar.
V Tamarju je bila na slapove prava »invazija«. Poročajo, da je bilo veliko navez. Darko Hrovatin in Davorin Kodele (oba AO Vipava) sta preplezala povsem levi slap (Sveča), potem pa še centralnega, ki je najvišji.
Tudi iz Logarske doline poročajo o plezanju po slapovih. Davorin Gomilšek in Samo Žnidaršič sta plezala slap Palenk, potem Slap pod tunelom (60°-85°, 130 m). Ista slapova sta plezala tudi Silvo Babič (vsi AO TAM) in Marjana Skorenšek (Zgornjesavinski AO). Sporočajo tudi, da je pred novim letom v Črnem Kalu Marko Lukič pozabil plinski gorilnik znamke Camping. Če kdorkoli kaj ve o tem, naj sporoči na telefon (062) 304-388.
Milan Grego in Darko Obid, člana Soškega AO, sta v soboto 12. t. m. preplezala zaledeneli slap v bohinjski Soteski, slap, ki je med alpinisti znan pod imenom »Vis-a-vis«.

T. Č.

V goste prihajajo alpinisti ČSSR
Po najuspešnejšem letu doslej, še potrditev ugleda v Julijcih
Če bo šlo vse po načrtih, pridejo danes v naše gore češkoslovaški alpinisti. To je ena od njihovih »selekcij«, ki se zadnja leta »razprše« po Evropi. Po lanski sezoni, ki je bila zanje verjetno najuspešnejša doslej, računajo, da bodo svoj uspeh ponovno potrdili tudi v naših Julijcih.
Kot poroča Jaroslav Šimek, so lani prvič lahko organizirali tri himalajske odprave. V predmosunskem obdobju so Z. Demjan, J. Rakoncaj in J. Stejskal ter P. Božik prišli na vrh Lotse Šara (8398), potem ko je odprava zmogla izredno zahtevno J steno. Jeseni sta Z. Demjan in J. Psotka uspešno zaključila vzpona po Južnem stebru Mount Everesta (8848 m). V zahodni steni Daulagirija (8172 m) pa je uspela tretja odprava, in to spet po novi smeri; na vrhu so bili K. Jakeš, J. Martiš in J. Simon. Uspešni pa so bili tudi kot udeleženci mednarodnih odprav. M. Šterbova je z vzponom na Čo Oju (8157 m) postavila češkoslovaški ženski višinski rekord. Češkoslovaškim alpinistom pa niso dali priznanja le najvidnejši kronisti sveta, dobili so priznanje tudi doma. V tradicionalnem izboru najboljših športnikov je na petem mestu Demjan, na desetem pa Psotka.

F.S.

ALPINISTIČNE NOVICE

Veliki deli
Arno Puškaš je prav gotovo najbolj znan pisec vodnikov v ČSSR. Kako ne bi bil, saj je samo kot avtor serije Vysoke Tatry izdal že sedem zvezkov, sedaj dela na osmem, skupno pa jih bo deset. In ker seveda vseh smeri (in celo sten) sam ni mogel spoznati, si pomaga s sodelavci ter stalno poziva k pomoči, pripombam in dopolnili. Vedno objavi tudi rok do katerega še sprejme popravke (vsi kasnejši gredo v arhiv). Trenutno se pojavlja obvestilo: Za predel Hrubo - furkotska veža (IX. del) pošljite gradivo do konca novembra 1985 na naslov Arno Puškaš - 059 81 DOLNY SMOKOVEC.
Za poznavalce Tater pa ni nič manj pomembno (morda še potrebnejše) delo Ivana Bohuša. Deset let že piše in v tem času je za mesečnik Krasy Slovenska, pa tudi druge revije, napisal 250 člankov, izdal pet knjig, pri enajstih pa je bil sodelavec. Posebno pomembna je njegova serija »Rozpravanie o tatranskyh dolinah«, izredno podroben popis, bogat s podatki pa tudi fotografijami, enciklopedija po delih. Pri tem pa ne gre prezreti, da je invalid (od padca v Jastrebej veži) in da se lahko giblje le s protezami, lansko leto pa je tudi že srečal Abrahama.

F.S.

Zamenjali so vodstvo
Na prvi lanski zimski dan se je v sarajevskem Oslobodjenju (v rubriki Planinarske transverzale) pojavil naslov »Nesloga med alpinisti«. Ramo Kolar je zapisal, da je na zboru alpinistov BiH prišlo do odkritega spopada med mlado in staro »gardo«. Mladi so delo K A proglasili kot »izjemno slabo« ... Žal o sestanku doslej še ni bilo mogoče dobiti uradnih dokumentov. Znano pa je, da novo Komisijo za alpinizem PZ BiH sedaj vodi Slobodan Žalica in da so v njej nove, mlade moči, večinoma aktivni alpinisti. Vsi trdijo, da je bil že skrajni čas, da je prišlo do spremembe, ki so jo (najbrž ne dovolj odločno) zahtevali že pred dvema letoma, da ne bi več prihajalo le do napovedi odprav, da bo zaživela kategorizacija in strokovno delo itd. Najaktivnejšo alpinistično sekcijo (pri UPSD Bukovik, Sarajevo) so preoblikovali v AO in še marsikaj drugega obetajo.

F.S.

Treking in odprava
V počastitev 80-letnice bo Slovensko planinsko društvo Trst letos spomladi organiziralo odpravo, katere cilj je vrh Južne Anapurne (7219 m). Ob prvi samostojni odpravi pa bodo pripravili še treking (klasični »Annapurna Trail«). Pod vodstvom dr. Ivana Simunoviča, ki ima za seboj že številna podobna potovanja, bodo (od prvih dni aprila) na poti 25 dni.

F.S.

Mulejev memorial
Alpinistični odsek PD Janez Trdina iz Mengša vabi v nedeljo 27. t. m. na tradicionalno sankaško tekmovanje za Mulejev memorial. Prijaviti se je mogoče še pol ure pred začetkom (torej ob 8. uri) v Mengeški koči na Gobavici. Tekmovanje bo ločeno za moške in ženske, in to v pionirski, mladinski in članski konkurenci, posebej pa bodo tekmovali še veterani in alpinisti.

F.S.

Komisija za odprave
Zveza planinskih društev Novega Sada je ustanovila Komisijo za odprave. V sporočilu, ki so ga razposlali, pišejo, da je bilo to potrebno, ker že nekaj časa organizirajo take in podobne akcije za vso Vojvodino in žele tudi nove. Za njimi sta I. in II. Vojvodinska odprava, prvo so imenovali tudi Demavend '83, drugo za Elbrus '84, cilja pa sta bila bolj ali manj identična. Komisijo vodi Lazar Popara.

F.S.

Ob Azurni obali
Tadej Slabe (Akademski AO) se je skupaj s soplezalko odpravil na Azurno obalo in poskušal srečo v stenah nad Monte Carlom. Plezal je v rajonu Tête du Chien blizu kraja La Turbie. Smeri so tu dolge od enega do dva raztežaja in so večinoma opremljene s svedrovci. Dobra skala omogoča zanimive in predvsem težke vzpone. Zaradi vremenskih razmer (vsak drugi ali tretji dan je snežilo) sta bila na poti manj časa kot sta načrtovala. Kadar pa se je v stene uprlo sonce, je bilo zelo toplo, kar priča, da so tu lahko tudi pozimi dobre plezalne razmere. Slabe je plezal v zahodnem in južnem delu in za ogrevanje preplezal več smeri, po težavah ocenjene do VII. Nato pa je splezal še eno težjo smer, ki je ocenjena po francoski lestvici 7 c (IX-). Smer je vseskozi previsna, kar pogojuje precejšno razdaljo med klini, ki se je z višino še stopnjevala, tako da so bili posamezni padci že kar neugodni.

Težave CPK
V Centralni planinski knjižnici, ki deluje v okviru PZS, je inventariziranih 7226 enot. Čeprav številka ni ravno velika, pa bolj zbode v oči podatek, da je bilo lani na novo vpisanih le devet knjig, 15 jugoslovanskih in 20 tujih revij. Zaradi pomanjkanja prostora, primernega (vsaj) za skladiščenje, je morala knjižničarka zavrniti npr. celo vse izdaje Planinske založbe, izposojanje (ob ponedeljkih med 17. in 19. uro) je moteno, ker so v isti sobi pogosto (spet zaradi pomanjkanja prostora) še sestanki itd. Težave pa so tudi z uporabniki, saj ne vračajo izposojenega in niso redki primeri, da si celo izrežejo »potrebno« fotografijo.

F.S.

Pripravljajo nov koledar
LJUBLJANA - V pripravi je že koledar za leto 1986, in sicer Evropske gore. Avtorji lepih posnetkov evropske gorske krajine naj jih pošljejo na Planinsko zvezo Slovenijo, Stanetu Klemencu z oznako »za koledar 86«.
Zaradi vse večjega zanimanja naklada raste in v prihodnje bosta vzporedno izhajala po dva koledarja - eden predvsem krajinski, drugi pa alpinistični. Za leto 1987 želimo predstaviti prosto in ekstremno tehnično plezanje. Naj bo sezona 1985 torej posvečena dvigu kvalitete alpinistične fotografije.

T.Š.

Višje kot kondorji
VARŠAVA - Znani poljski planinski publicist in veteran andinizma (odprava 1934) Wiktor Ostarowski, je pripravil novo izdajo svoje edicije »Višje kot kondorji«. Za razliko od dosedanjih, je ta namenjena predvsem slepim (posvetil jo je njihovemu društvu), posneli pa so jo na magnetofonski trak.

F.S.

Snežniške vesti
ILIRSKA BISTRICA - Številka 13 Bistriških vesti, ki jih že sedmo leto izdaja PD Ilirska Bistrica, je pravzaprav obvestilo (in vabilo) ob občnem zboru, ki bo v petek 25. t. m. ob 18.30 v Domu JLA. Iz preprostega, toda ličnega glasila (le dve strani ima), pa še izvemo, da se članom priporočajo za prispevek po 100 din ob plačilu članarine. Zbrani denar bo šel za nakup novega štedilnika za postojanko na Snežniku. Nadalje obveščajo o od-prtosti postojank, pa o novih oskrbnikih, o pomembnejših akcijah (XI. zimski vzpon na Snežnik bo 9. in 10. marca), vabijo v svoje vrste itd. Zanimiva oblika stika s članstvom!

F.S.

Novice iz Himalaje
KATMANDU - Južnokorejska odprava pod vodstvom In Han Oha, ki šteje 13 članov, si je v letošnji zimski sezoni zadala za cilj povzpeti se na Mount Everest po Klasični smeri. Zaenkrat je znano le to, da so 5. decem-bra postavili tabor II okoli petdeset metrov nad običajnim mestom, na višini okoli 6550 m. Nekoliko dni ka-sneje so formirali tudi tabor III. Po Zahodnem (Jugoslovanskem) grebenu pa se vzpenja francoska odprava.
Druga južnokorejska odprava, ki je štela le pet članov, pa se je povzpela na Anapurno I (8091 m) po SV grebenu. Na vrhu so bili 12. decembra, toda uspeh so morali drago plačati - smrtno sta se ponesrečila dve šerpi. Njuni trupli so sicer našli, toda v dolino ju niso mogli prenesti. Po južni steni pa se je na vrh odpravila japonska odprava, o rezultatih katere pa še ni podatkov. Znano je le, da so 5. decembra postavili tabor II (5850 m).
Japonska odprava, ki jo je vodil Harujuki Endo, pa je 7. decembra, dan potem, ko so postavili tabor II (6700 m), prekinila vzpon na Daulagiri po J V grebenu.

F.S.

Nova smer na Fitz Roy
BUENOS AIRES - Poljska odprava, ki jo je organiziral Klub Wysokógorski iz Krakova je preplezala novo smer v S steni Fitz Roya. Na vrh so prišli 24. decembra 1984 Wieslaw Burzynski, Miroslaw Dasal, Michal Kochanczyk, Jacek Kozaczkiewicz in vodja Piotr Lutynski, vsi vrhunski skalni plezalci.

F.S.

Načrt mesta
BOVEC - Krajevna skupnost, pravzaprav Komisija za turizem, je v sodelovanju z Geodetsko upravo SO Tolmin izdala ličen zemljevid Bovca v merilu 1:4000. Čeprav so na Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo, ki ga je izdelal, uporabili le štiri barve, je zelo pregleden in informativen, tak kot bi si ga želeli še v drugih turističnih krajih, npr. na Bledu, v Kranjski gori itd. Z uporabo le-tega turistu ni težko poiskati katerokoli hišo ali znamenitost. Škoda le, da ni opremljen z večjezičnimi informacijami. Z uporabo številčenja (in legendo), ne pa na-pisi, bi bilo to mogoče izvesti brez večjih težav.

F.S.

Število transverzal še narašča
Lani 14 novih, vendar je očitno, da naraščanje ne bo več tako skokovito

LESCE - Če hočeš izvedeti najnovejše o naših transverzalah, pravijo, moraš k Cika Tončiju v Studenčice. In res: vzorno vodi evidenco nad vsem, kar je vsaj podobno planinskim transverzalam. Toda ne kot kak knjižni molj, z zasledovanjem tiska in pisarjenjem, največkrat brezuspešnim, temveč največ razišče sam in se pozanima na terenu. Lani, pravi, je prehodil, od začetka do konca, kar 26 takih poti in skupno je za njim 83 transverzal.

• Število transverzal konec leta 1984: Bosna in Hercegovina 34, Črna gora 2, Hrvatska 38, Kosovo 1, Makedonija 0, Slovenija 50, Srbija 11, Vojvodina 3, pa še 3 jugoslovanske, 3 mednarodne in v tujini; skupaj — 145.

V Sloveniji so v letu 1984 odprli tri nove transverzale, Slovensko geološko, Brežiško planinsko pot in Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske. Največ novosti pa iz Hrvaške - kar šest jih je »registriral«: Po vrhovih Papuka, Planinska pot Konjščina - Ivančica, Planinska pot Vis, Planinska pot skozi Gorski Kotar (1. del Po poteh Goranove mladosti), Planinska pot Velebno in Partizansko planinsko transverzalo Brač – Hvar - Vis. Opustili pa so transverzalo »Jubilejnih 35 vrhov« in sporočili, da Osiješko peš pot ne smatrajo več kot transverzalo. Tudi v Bosni in Hercegovini so bili uspešni na tem področju in obiskovalcem so predali pet novih transverzal: Planinsko Ivančiči-Me-morialni center J. Broz Tito Beograd, Planinsko transverzalo Titova steza, Transverzalo Avnojski Bihač, Planin-sko transverzalo Vlašič in Planinsko transverzalo VI. proletarske vzhodne-bosanske NOU brigade.
Nekaj transverzal o katerih so poročali, da jih bodo dokončali, zgleda uradno niso odprli (npr. Pot štirih brigad, ki so jo pripravljali v Ribnici), v Črni gori še vedno delajo na obnovi transverzale Boško Buha itd.
Očitno je, da število tovrstnih poti v bodoče ne bo več naraščalo tako skokovito in da je lansko število (14 in dve opuščeni) za nekaj časa maksimum. (V pregledu ni upoštevana Planinska pot XIV. divizije, ki je bila lansko leto sicer - ponovno - odprta, ker so vse od leta 1959 po njej organizirali pohode v spomin na legendarni marš).
V pogovoru z Antonom Anrejčičem pa je mogoče izvedeti še marsikaj zanimivega. Povedati ve, da je »odkril« Mariborčana inž, Branka Čeha, ki je samo »Pot čez Kozjak« prehodil 148-krat, Slovensko transverzalo šestkrat in Razširjeno planinsko pot trikrat, ostale take poti v Sloveniji pa 47-krat. V desetih letih je napravil takih obhodov kar 204. Toda žal je sedaj zaradi bolezni moral odnehati.

F. S.

21.01.1985


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.