Delo, Šport: ... Mar alpinisti lažejo?
Z naslovom Mar alpinisti lažejo pričenja francoska revija Vertical v številki 31 razpravo o verodostojnosti podviga Toma Česna. Štiri strani dolg članek z izjavami nasprotnikov in zagovornikov in z navajanjem primerov iz preteklosti konča glavni urednik Jean-Michel Asselin z upajočo mislijo: »Včeraj je bilo edino plačilo slava. Danes čast ni več tako pomembna. To je dejstvo. Poznam ljudi, ki so na vrhu pustili uro, fotografski objektiv ... kot dokaz. Morda pa v daljni Jugoslaviji čast še nekaj velja. Vsaj Tomo Česen mora verjeti, da je res tako. Če naj ohrani vsaj nekaj iluzij. In mi z njim.«
Duh zadnjega odstavka pravzaprav preveva vse njegovo pisanje in le rdeče prečrtana fotografija Lotseja poskrbi za ravnotežje, ki ga je uredništvo vsaj na začetku dolžno zagotoviti.
Vodja napada je Ivano Ghirardini - pred nekaj leti še Ivan - na dveh rumenih straneh. Sredstev ne izbira, povečuje težo Rusom, ki so jeseni 1990 preplezali direktno smer na vrh Lotseja in izrazili dvom, »da bi mogel en sam človek preplezati to smer, če jo pa je, mora biti zares dober« (Elisabeth Hawley, Katmandu). Ghirardini pravzaprav obračunava nasploh z modernim alpinizmom in še bolj z alpinisti in mu je Česnov primer predvsem katalizator usedlin, ki so se mu nabrale na duši v dolgih letih. V ihti predvsem pobija sam sebe, svoja stališča, svojo ideologijo. Slavi le bivše alpiniste in njihova dejanja, še najbolj sebe, in zliva gnojnico na vse sedanje. Svojih Francozov se nikoli ni upal lotiti naravnost - kako rad bi jih poslal pred sodišče, pa se je vsakič premislil - ob Česnu pa mu privre na dan za desetletje grenkobe. Njegov članek bi bil vreden psihoanalize in sam mislim, da se je z njim pokopal. Od vsega rdečega, ki mu je migljalo pred očmi, je prezrl, da so prav Česnovi vzponi najbližje idealu alpinizma: čim težje in čim višje na čim bolj preprost način. A zadaj je denar - lesketa se izza vsake napisane besede.
Podrobneje bom pisal v Vertical, tu le na kratko. Zaupanje na besedo je v alpinizmu še vedno ključnega pomena. Laže se tudi v alpinizmu, a zelo redko in s kratkotrajnim uspehom. Še vsak tak je prišel na čistino. Postati dober, vrhunski, je težko, a potem se da dolgo biti na vrhu. Tu pa lažem niso naklonjene okoliščine.
Sumi se najpogosteje rojevajo v okoljih, kjer je do teh pojavov največkrat prišlo. Francozi so prav na vrhu. Pri Lotseju se je združilo več dejavnikov. Rusi niso mogli razumeti, da je steno, kjer so oni toliko trpeli, nekdo sam preprosto splezal gor in dol. Rusi so plezali direktno smer, ki je bistveno težja in v teh časih za solista še nepreplezljiva. Česen je pač izbral najlažjo med možnostmi, ki vodijo na vrh. Da ne bo nesporazuma - najlažjo med skrajno težavnimi, kajti lažjih ni. Ob razpravi o posnetku z vrha prihaja še do jezikovnih nesporazumov, kar pri povezavi ruščina-angleščina-slovenščina-francoščina ni čudno, ko se včasih celo v materinščini težko razumemo. Posnetek prikazuje Zahodno globel, ki leži med Everestom in Lotsejem, in ne zahodnega pobočja Everesta. Kakorkoli že, ne Zahodni globeli in nobenega dela Everesta ni mogoče videti prej, dokler ni zadnji meter južne stene Lotseja pod nogami.
Ruse poznam in razumem. Trenirajo in močni so kot nihče na svetu, a njihov togi sistem in kolektivizem jim oklepata tudi alpinizem in zato je svoboden solist zunaj njihove sposobnosti dojemanja. Noben šport običajnega življenja ne simbolizira tako močno, kot prav alpinizem. Vse si je mogoče razložiti, tudi umazanijo lepote in lepoto umazanije. Prav takrat kot Rusi sta bila v Lotseju tudi Francoza Beghin in Profit. Prvi je kako leto pred Česnom brezuspešno poskušal severno steno Kumbakarne, Profit pa je znan iz tekme za Zadnje tri probleme Alp, ki jo je tudi dobil Česen, čeprav je »tekmoval« povsem nehote. Razlago je treba iskati tudi tod, čeprav so javne izjave obeh alpinistov Česnu naklonjene. Sredi norih časov Alp, ko alpinista pod steno pripelje helikopter, ko ga z vrha zmaj odpelje pod naslednjo, da jih čim več spravi »pod streho« v 24 urah, dveh dneh, tednu itd., kjer vse brni od snemalnih naprav iz zraka, z vrha, od strani, kjer nekaj kamer snema plezanje, še nekajkrat več pa snemanje samo, torej film o filmu, kjer nihče več ne ve, kaj je resnica in kaj reklama, se pojavi neki Tomo Česen, ki pleza najtežje in najvišje stene povsem preprosto, iz čistega veselja, brez denarja, ki se vozi po Alpah s staro katrco in na slavilne besede celo odgovori, da se mu to ne zdi nič posebnega. Le včasih – na štiri oči - pove, da ga skrbi za družino, kako bi živela, če se njemu kaj zgodi, kar je pri alpinizmu hitro mogoče. Pojav Toma Česna je bil za alpinistični svet - posebno za komercialno naravnanega - pravi pretres in njegovi vzponi v Himalaji - zaradi medijske razvpitosti posebno Lotse - so postali mejni kamni alpinizma. Z mejnimi kamni pa imajo veselje tudi kužki.
TOMO ČESEN
Messner je bil na napade bolje pripravljen, kajti živel je na Zahodu in tudi sam je začel z napadi - predvsem na stehniziranost alpinizma. Kar je pridigal, je šele Česen zares uresničil. In za zanimivost: Slovenci Česnu verjamemo šele od takrat, ko nam ga je predstavil Messner. Česna samega so oporečniki našli nepripravljenega. Najprej ga je Zahod sprejel kot viteza alpinizma, ker mu je vrnil njegovo prvobitnost na vrhunski ravni, na področju čiste pustolovščine, zdaj pa so se nenadoma usuli dvomi. Oglaša se skupina GHM (Groupe de Haute Montagne), za katero Česen še vedel ni, da sploh obstaja, in razpravlja, ali naj ga včlani ali ne, sama sebi namenjena skupina narcisov. Česen ne razume, kaj vse pomeni »pretres za alpinistični svet«. To niso le dejanja, tu je tudi denar, sponzorji. Naj bo kakorkoli, Česen posredno ogroža zaslužek nekaterih posameznikov predvsem v Franciji. Ob njegovih vzponih postanejo vsi tisti helikopterski cirkusi smešni in odveč. Neko značilnost Zahoda so doživeli že mnogi naši: Pepelki pomaga, dokler je uboga, ko pa ta obuje zlate čeveljčke, je pravljice konec. To ni nič zahodnjaško posebnega, tako ljudje, vsakič ravnamo ob vzponu »revežev«, ko začutimo, da bi nas lahko ogrožali. To se dogaja vsem javnim osebam. Le Tomo dolgo ni vedel, da je javna oseba tudi sam.
Tako. Ob Česnu so se razpisali in se še bodo in bomo mnogi. Slej ko prej se bo prah polegel in spet bomo videli le tisto, kar je trdno in pomembno. Ostal bo Česnov vzpon v južni steni Lotseja, prva smer v tej steni in mejnik v zgodovini alpinizma, zadnji v vrsti najpomembnejših: 1865 –prvi vzpon na Matterhorn, 1938 - rešitev Treh zadnjih problemov Alp, 1953 - prvi vzpon na Everest, 1990 - prvi vzpon čez južno steno Lotseja. Dvomim, da bo po Lotseju še kak mejnik. Ko se bo prah polegel, bo ostal tudi Tomo Česen. Zelo si želim, da bi mu ta hrup ne zapustil preveč brazgotin, in da mu bo moč, ki jo zbere za boj s steno, pomagala tudi skozi ta umazani čas. Čeprav povsem brez potrebe, a bom vseeno zapisal: Toma Česna poznam od leta 1984 naprej in moje izkušnje z njim so zelo preproste - kar je rekel, je naredil, in kar je obljubil, je tudi izpolnil. Še najmanj je pravzaprav govoril.
TONE ŠKARJA
Tekme športnih plezalcev po vsem svetu
UIAA tekmovanja za svetovni pokal
26. - 28. april: Dunaj (Avstrija),
12. - 14. julij: Madonna di Campiglio (Italija),
30. avgust - 1. september: Clusone (Italija),
20. - 22. september: Innsbruck (Avstrija),
16. - 20. oktober: Tokio (Japonska)
31. oktober - 3. november: Niurnberg - Miunchen (Nemčija),
14. - 17. november: Lyon (Francija),
5. - 8. december: Birmingham, (Anglija),
? december: Barcelona (Španija).
Svetovni prvenstvi 1991
17. - 21. julija: Chamonix (Francija), za pionirje in mladince,
2. - 6. oktobra: Frankfurt Main (Nemčija) za člane.
Prvenstva kontinentov
19. - 22. december: Hong Kong, prvenstvo Azije,
26. - 31. december: Santiago (Čile), prvenstvo Južne Amerike,
26. - 29. december: Christchurch (Nova Zelandija), prvenstvo Oceanije.
Mednarodna tekmovanja z izbranimi plezalci
10. februar: Pariz Bercy (Francija),
16. februar: Briancon (Prorel) (Francija),
13. - 14. april: Villebon (Francija),
28. april: Stuttgart (Nemčija),
4. - 5. maj: L'Argentiere-la-Bessee (Francija),
konec julija: Maurienne (Francija),
konec julija: Serre-Chevalier (Francija),
konec junija: La Riba (Španija).
Alpinistični večer v CD
Kot smo poročali v preteklih novicah, bo v torek, 29. t. m., v srednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani alpinistični večer. Ob 17. uri bo Marija Frantar predstavila odpravo na 8125 metrov visoki Nanga Parbat ob 19. uri pa bo odprava Alpe Adria predstavila njihov vzpon na najvišji vrh na svetu, Mount Everest. V odmoru med obema predvajanjem pa bodo razglašeni najbolj uspešni alpinisti in alpinistični dosežki v preteklem letu. Planinska zveza bo ob tej priložnosti podelila tudi priznanja najzaslužnejšim podjetjem, ki so s finančno pomočjo prispevali rezultatom slovenskega alpinizma.
Štremfljeva v Kranju
Marija in Andrej Štremfelj bosta uspešno lanskoletno odpravo na 8848 metrov visoki Everest predstavila v Kranju. Predavanje bo 25. t. m. ob 19. uri v večnamenskem prostoru kranjske Gimnazije.
Tečaj za lavinske pse
Od 10. do 13. t. m., je bil na Kronplatzu nad Bruneckom na južnem Tirolskem 12. mednarodni tečaj za lavinske pse. Med 45 udeleženci iz Italije, Avstrije in Nemčije se je tečaja udeležilo tudi 5 slovenskih vodnikov s psi.
Program tečaja je bil zelo natrpan. Poleg osnovnega dela na plazovih je bil velik poudarek na socializaciji psov. Le-ta namreč pripomore k uspešnemu skupnemu delu psov na plazu.
Poleg ljudi — markerjev v narejenih »grobovih«, ki so jih psi iskali, so bili na plazu zakopani tudi razni predmeti, ki pa jih pes ni smel nakazati, sicer je dobil negativne točke.
Med tečajem so štirje slovenski vodniki opravili obnavljalni izpit 3. stopnje, eden pa izpit 2. stopnje.
ZVONE KORENČAN
Slovenska odprava Kanč 91
Osrednja akcija slovenskega vrhunskega alpinizma v spomladanski sezoni bo himalajska odprava v pogorje Kangčendzenge. Odprava ima nekaj ciljev najvišje kategorije, obenem pa bo to priložnost za nekatere mlade alpiniste, da si pridobijo izkušnje v velikih višinah in v organizacijsko težkih razmerah. Moštvo bo sestavljalo 10 alpinistov ter vodja (Tone Škarja) in zdravnik (Damijan Meško).
Pred kratkim so organizatorji odprave pozvali proizvajalce opreme, hrane in zdravil ter pokrovitelje k sodelovanju pri tej alpinistični odpravi. S to akcijo bodo nadaljevali, zato predstavljajo tudi najzanimivejše akcije v okviru te odprave, ki bi bile lahko zanimive za posamezne pokrovitelje:
— Marko Prezelj in Andrej Štremfelj bosta poskušala v alpskem stilu vzpon po južnem razu na južni vrh (8481 m);
— Marija Frantar ima možnost prvega ženskega vzpona na tretjo najvišjo goro sveta (8586 m). Med osemtisočaki sta le Kangčendzenga in Lhotse še brez ženskega pristopa;
- Vanja Furlan in Bojan Počkar bosta poskušala splezati novo smer v vzhodnem ostenju Jannuja in kot prva splezati na vzhodni Jannu (7468 m);
- Viki Grošelj nadaljuje svojo akcijo »8000 +«. Kangčendzenga bi bil njegov 9. osemtisočak (od skupno 14).
Vsi na žur
Tudi letos bo Silvo Karo v sodelovanju z diskoteko Šporn priredil žur v Radomljah pri Domžalah. Ker ni več tradicionalnih zborov alpinistov, je to primeren čas, da se v sproščenem razpoloženju srečamo in pozabavamo, zato tudi ni nobenega programa. Vabljeni so vsi starejši in mlajši alpinisti, plezalci in vsi ljubitelji alpinizma in plezanja. Kot vedno bo v Radomljah tudi letos veliko plesa in zabave. Pridite v diskoteko Šporn, 25. januarja po 21. uri.
Ženska v desetki
Ena najboljših športnih plezalk, Christine Gambert, je v Nemčiji opravila dva odlična vzpona z rdečo piko. V Frankenjuri je ponovila smer Teddy's Wampe (IX+), v Baselski Juri pa previsno streho - Monster Crack, ki je ocenjena z X-.
Treking v Nepal
PD Domžale bo v začetku letošnjega aprila priredilo treking v osrčje himalajskih gora, prav do baznega tabora pod Mount Everestom. V petindvajsetih dneh si bodo udeleženci lahko ogledali, glavno mesto Nepala - Katmandu in njegovo okolico, nepalsko predgorje, na poti do baznega tabora pod Everestom, pa znano šerpovsko mesto Namče Bazar. Videli bodo najvišje in najlepše gore sveta (Ama Dablam, Nuptse, Lotse, Everest), med povratkom domov pa še glavno mesto Tajske, Bangkok, mesto neštetih svetišč, palač, templjev in svojevrstnega nočnega življenja.
Stroški potovanja so približno 800 USD za povratno letalsko karto, vse nadaljnje stroške pa bo vsak posameznik plačeval sam, so pa približno 600-700 USD. Treking bo vodil naš izkušeni himalajec Silvo Karo. Število je omejeno do 15 kandidatov, zato PD Domžale prosi, da se prijavite čim preje na naslov: Planinsko društvo Domžale, pp 66, 61230 Domžale in sporočite svoj naslov in telefonsko številko. Vse informacije pa dobite po telefonu (061) 713-995 (Silvo Karo).
N. R.
Tudi New Mexico
Tudi v New Mexicu so dobili svojo prvo 5.14a (X+), in sicer v plezalnem centru Yucca Flower. Prvotno je bila Date of Death (kakšno ime!) ocenjena z 5.13 c/d, a John Duran iz Albuqurqua se po svojem vzponu z oceno ni strinjal. Pravi, da ima smer veliko mest, kjer je potrebno plezati na moč, ti odstavki pa so težji kot Kaukov znan »boulder problem« v Yosemitski dolini - Midnight Lightning. Duran je zato oceno zvišal na 5.14a.
Torej le še Colorado čaka na prebitje ameriškega zvočnega zidu v športnem plezanju. Vsekakor pa se oceni 5.14 približujejo tudi tu. Guss Glitch je v Penitente Canyonu preplezal novo smer Colour of Devotion (5.13d), vzpon z enako oceno pa je opravil tudi Colin Lantz v Bear Canyonu. Smer se imenuje Rock Atrocity.
Srečanje mladih plezalcev
Iz Grčije je prišlo vabilo grške zveze planinskih klubov (EOOS) na mednarodno (evropsko) srečanje mladih (16-25 let) plezalcev. Srečanje bo od 25-30. aprila 1991 v Varasovi, vabijo po sedem udeležencev iz vsake države.
Da bi bil izbor našega zastopstva primerno koordiniran, je predsednik KKA Bojan Pollak razposlal razpis vsem republiškim KA, ki morajo svoje kandidate javiti najkasneje do 31. januarja. Prijava naj poleg imena in priimka ter rojstnih podatkov ter članstva (AO/S) vsebuje tudi kratko alpinistično biografijo kandidatov. Stroške plača vsak sam, ker KKA nima za to predvidenih sredstev.
Sprejem med alpiniste
Na nedavni (zabavni) prireditvi AO Kamnik je bilo med alpiniste sprejetih pet pripravnikov: Tomaž Humar, Tomaž Juvan, Stane Kranjc, Vilče Rifel in Bojan Zabret. Na občnem zboru so se dotedanjemu načelniku Radu Nadvešniku zahvalil za uspešno vodenje odseka in še posebej za zasluge, ki jih ima za postavitev umetne stene v kamniški športni dvorani. Za novega načelnika je bil izvoljen Matjaž Wiegele.
Prva akcija novega načelnika je bila izdaja internega pravilnika, v katerem je smiselno združil vse veljavne sklepe in zahteve. Bil bi lahko vzor tudi za druge AO/S, če bi ga jim komisija za alpinizem PZS seveda posredovala; seveda ob primernem komentarju in sugestijah.
Šerpovska kuhinja v Ratečah
V Slovenijo je pred dnevi iz Nepala pripotoval vodja šerp Kami Tenzing Šerpa. Kami je doma v Kumdžungu v regiji Solu Khumbu v Nepalu in je velik prijatelj znanega alpinista Toma Česna in kranjskogorskega zdravnika dr. Janija Kokalja. Kami je tudi dober poznavalec kuhinje pod Himalajo, jedi pa zna tudi dobro pripraviti. Namen njegovega obiska je da malo bolj pobliže spozna Slovenijo, njene ljudi in kraje in da tudi nam Slovencem pokaže, kako se v naših loncih kuha in pripravlja njihova hrana, ki se pošteno razlikuje od naše. Kami bo kuhal predvsem šerpovsko hrano, deloma pa tudi hrano iz Nepala in Tibeta. Otvoritev kuhinje bo v torek, 22. januarja ob 16. uri v gostilni Žerjav v Ratečah, začetek kuhanja pa bo še isti dan ob 18. uri. Da pa prijazni mladi šerpa Kami res odlično zna pripravljati hrano iz daljnje azijske dežele pod Himalajo, se bomo lahko štirinajst dni prepričevali v gostilni Pri Žerjavu v Ratečah.
LOJZE KERŠTAN