Delo, Šport: ... Cilja odprave v Karakorum Broad Peak in Gašerbrum II
Sredi junija bo odpotovala v Karakorum meddruštvena slovenska odprava — Prvič v načrtu dva osemtisočaka — Tudi ogled za K2
LJUBLJANA - Prva in dolgo časa naša edina alpinistična odprava v Karakorum je bila tržiška leta 1977. Tedaj so uspešno zaključili vzpon na Gašerbrum I. Letos junija pa imajo naši alpinisti na področju Baltora dovoljenji za dva osemtisočaka.
OSEMTISOČAKA - Levo Broad Peak (8047 m): označena je Avstrijska smer iz leta 1957, ko je bil vrh osvojen. Gašerbrum II (8035): S polno črto je označen vzpon Avstrijcev iz leta 1956, desno je Francoska smer iz leta 1975, tega leta pa so Poljaki v zgornjem delu zavili levo iz Avstrijske smeri.
Broad Peak (8047 m) in Gašerbrum II (8035 m) sta med najnižjimi osemtisočaki, saj se uvrščata na 12. oziroma 14. mesto med njimi. Če pa štejemo še vse stranske vrhove, potem sta na 18. in 20. mestu. Gašerbrum II med alpinisti slovi kot »najlažji« osemtisoč metrov visok vrh. V območju njegove južne stene sta speljani dve smeri po dveh grebenih, med katerima je pas serakov. Malo pod vrhom vršne piramide obe smeri skupaj privedeta do najvišje točke. Tudi leva stran piramide je že splezana. Tako kaj bistveno novega s te strani na Gašerbrum II ni mogoče preplezati. Ostane torej le vzpon na alpski način in pa morebitni solo vzpon, čeprav je o slednjem težko govoriti. Gašerbrum II je namreč izredno oblegan vrh, hkrati poskuša na vrh tudi do deset odprav. Vrh je bil prvič osvojen leta 1956, ko se je nanj povzpela avstrijska ekspedicija. Na vrhu so tedaj stali Fritz Moravec, Sepp Larch in Hans Willenpart. Pozneje je še veliko alpinistov doseglo vrh, tudi ženske, izveden je bil skok s padalom itd. Gašerbrum II je tudi prvi vrh nad 8000 m, s katerega so alpinisti smučali.
Broad Peak, ki se ga drži tudi ime Falchan Ri, je bil osvojen leto pozneje prek zahodne strani. Tudi tedaj je bila tu avstrijska ekspedicija, ki jo je vodil Marcus Schmuck, člani pa so bili Fritz Wintersteller, Kurt Diemberger in legendarni Herman Buhl. Prva sta prišla na vrh Schmuck in Wintersteller, potem pa še druga dva. Diemberger je bil na vrhu pravzaprav dvakrat, saj je pri povratku srečal Buhla in odšel z njim do vrha. Nesrečni Buhl je umrl le osemnajst dni kasneje, ko se mu je odlomila opast na Čogolisi. Tudi na Broad Peak v glavnem čisto vsi plezajo po tej smeri. Poljaka Kurtyka in Kukoczka sta prečila SZ greben, splezan ni le še greben, ki vodi na vrh vse izpod Gašerbruma IV. Dostop do grebena je precej kompliciran, objektivno nevaren zaradi serakov, tako, da bi si naši alpinisti ogledali stvar najbolje kar na mestu samem.
Ta letošnja odprava v Karakorum je v dolgoročnem načrtu, ki ga je predložila komisija za odpravo v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije. Eden od ciljev jugoslovanskega alpinizma je namreč, da bi splezali na vse vrhove nad osemtisoč metri.
To slovensko meddruštveno odpravo bodo sestavljali alpinisti iz Kranja, Domžal, Ljubljane, Postojne in Trbovelj. Okostje moštva, ki ga sestavljajo vrhunski alpinisti, je v glavnem že določeno. Mesta za druge udeležence pa žal zopet krojijo finančne možnosti. Denar zbirajo skupine po svoje. Za nekaj članov pa bo denar prispevala KOTG. Celotno ekipo bomo predstavili, ko bodo potrjeni vsi člani. Vse se zatakne pri denarju, zato so člani kot eno izmed možnosti pomoči zopet izbrali pozdravne razglednice s podpisi udeležencev. Takšno razglednico bo prejel vsak, ki bo nakazal 400 dinarjev na žiro račun PZS št. 50101-678-47046 z oznako »za odpravo Karakorum 86«.
Vendar pa ta dva vrhova nista edina cilja naših alpinistov. Hkrati naj bi si še ogledali možnosti za prvenstven vzpon v eni izmed sten drugega najvišjega vrha na svetu K2, ki se prav tako dviga nad tem področjem. Torej bo tudi neke vrste izvidnica, za katere se je vedno izkazalo, da so koristne pred vzponom. Tako je bilo z Everestom, Lotsejem in Yalung Kangom. Vzpon na drugi najvišji vrh na svetu K2 (8611 km) je v načrtu za leto 1988, vendar je edino za ta vrh v Pakistanu treba zaprositi za dovoljenje dve leti prej.
TOMO ČESEN
Osrednja naložba Koča pri Triglavskih jezerih
LJUBLJANA - Planinsko društvo Ljubljana Matica si je zastavilo pogumen srednjeročni načrt za obdobje 1986—1990, vendar članstvo na temelju ugodnih rezultatov za leto 1985 z optimizmom gleda v prihodnost. Srednjeročni načrt predvideva:
— da bo članstvo raslo po 3-odstotni letni stopnji in leta 1990 doseglo 9000 članov;
— da bo številčnost aktivnih po odsekih rasla po 4-odstotni letni stopnji;
— da bo število alpinistov in alpinistk raslo po 6-odstotni letni stopnji, kategorizirani bodo v vseh razredih, med njimi pa stalni potencialni kandidati za republiške odprave
— da bo številčnost mladine rasla po 7-odstotni letni stopnji in dosegla 4000 članov;
— da bo gospodarsko poslovni sektor skupni prihodek realno poviševal po 7-odstotni letni stopnji in dosegel 120 milijonov din letno. Število prenočitev bo raslo po 5-odstotni letni stopnji in se povečalo od 26.300 na 40.000 letno.
— da bo povečanje in prenova Koče pri Triglavskih jezerih osrednja naložba petletnega načrta. Zmogljivost se bo povečala za 75 ležišč in pridobljeni bodo zimski prostori s 50 ležišči;
— da bo adaptirana Koča pri Savici, zboljšana raven gostinske ponudbe in pridobljeno 10 ležišč;
— da bo zboljšana kakovost ponudbe, zlasti v spalnicah v Domu na Komni;
— da bo povečana in zboljšana prenočitvena ponudba doma v Kamniški Bistrici;
— da bo posodobljena opremljenost informativno prodajnega servisa v Ljubljani;
— da bomo planinci PD Ljubljana Matica podpirali vse akcije, ki preprečujejo uničevanje naših naravnih vrednot in s prestrukturiranjem gospodarstva zmanjšujejo onesnaževanje okolja in varčujejo s porabo energije.
ALPINISTIČNE NOVICE
Makedonski Manaslu 86
V organizaciji Planinske zveze Makedonije naj bi jeseni (avgust-november) odšla v Nepal njihova odprava na Manaslu (8163 m). Komisija za odprave se je iz več razlogov odločila, da ponudi možnost sodelovanja na odpravi tudi drugim. Zainteresirani alpinisti morajo biti aktivni plezalci in morajo izpolnjevati pogoje za udeležbo na takšni ekspediciji. Poleg tega so nezasedena tudi mesta novinarja, snemalca in radiooperaterja. Participacija za alpiniste je 550 USA dolarjev in 60 starih milijonov dinarjev, spremljevalci pa bi morali odšteti 4500 USA dolarjev in enako vsoto dinarjev. Poznavalci razmer trdijo, da to vsekakor ni poceni. Prijave je mogoče poslati na Planinsko zvezo Makedonije, ulica 11 Oktomvri 42 a, pf. 244, Skopje, z oznako »Manaslu 86«. Zadnji rok za prijave je 30. april, 15. maja pa je treba plačati prispevek. Druge informacije lahko dobite vsak dan od 14. do 16. ure po telefonu št. 071/224-833.
Aktivnost AO Škofja Loka
Februarja sta Jure Bogataj in Uroš Rupar splezala Gobo in Tržaško v Ospu. Bogataj pa z Damjanom Vidmarjem še Staro. Igor Oblak in Stojan Rampre sta 13. februarja opravila 1. ponovitev Metulja. Rupar je 16. marca soliral Gobo in Trzinko. Deset dni kasneje pa je Vidmar z Matjažem Pečovnikom (AO Impol) plezal Gobo. In še vzpona ženske naveze: Betka Galičič in Marija Oblak sta 5. t.m. ponovili Italijansko in Medota.
Peščeni stolpi Meteora
Čedalje večjega obiska naših alpinistov so deležna ta grška plezalna področja, od 5. do 17. t.m. sta jih obiskala Darko in Franjo Zvonar (člana AO Ravne). Opravila sta skupno 18 vzponov, od tega 10 z oceno VI. V stolpu Ypsilotera sta ponovila smeri Himmelsleiter in SZ raz, v Daupianiju vzhodni raz, v stolpu Spingel pa sta plezala Skorpiona.
Prosta ponovitev Klina
Igor Jamnikar in Tomaž Žgajnar (AO Matica) sta 8. t.m. v Anič kuku plezala Klin, Jamnikar je smer preplezal prosto (VIII). Doslej ima ta znana smer v kanjonu Paklenice približno 10 prostih ponovitev. V teh stenah pa so 11. in 12. t.m. plezali tudi nekateri člani Zgornjesavinjske alpinistične sekcije Mozirje. Plezali so Akademsko, Karabore, Kaminsko, naveza Erjavec-Gradnik pa je ponovila Domžalsko smer.
Alpinistično smučanje
Borut Črnivec je 7. t.m. smučal z vrha Stadorja po JZ pobočju naravnost proti spodnji postaji kaninske sedežnice. Spust je ocenil S5+, 200 m, izpostavljeno. Naslednji dan je skupaj z Mirkom Oblakom smučal z vrha Hudega Vršiča po južnem in vzhodnem pobočju v Veliki graben (200 m, S5/4). Še istega dne popoldne je Črnivec izvedel tudi spust z vrha Prestreljenika po vzhodnem pobočju (200 m, S5/4). Vsi spusti so bili izvedeni v izredno južnem snegu.
Zbor alpinističnih inštruktorjev v Švici
Na zadnji seji je komisija za alpinizem obravnavala vlogo iz Švice, od koder vabijo na mednarodni zbor alpinističnih inštruktorjev, ki bo od 5. do 22. julija. Rok prijave na KA je 28. april. Kandidat mora biti aktiven alpinistični inštruktor z vsaj 3 leti staža, obvladati mora nemški, francoski ali angleški jezik.
Potrebe po vzgojni literaturi vedno večje
Člani podkomisije za vzgojo in uredništva Alpinističnih razgledov so pregledali potrebe po vzgojni literaturi in obstoječo razdelili v več skupin: primerni učbeniki, primerni članki in manjkajoči članki. Med primernimi učbeniki so našteti vsi tisti, ki jih je mogoče dobiti. Pri nekaterih je še posebno poudarjeno, o čem bi bilo treba napisati kaj več. Sledijo primarni članki, kot so novi ali dopolnjeni članki o izrazoslovju, opisovanju alpinističnih tur, treningu, psihološki pripravi, prostem plezanju, turnem in ekstremnem smučanju, novostih v prvi pomoči itd. Med manjkajočimi članki pa so: zbornik 30 člankov o pomenu in vsebini alpinizma, domača in tuja alpinistična zgodovina (Veliki pionirji alpinizma iz Alpinističnih razgledov naj bi izšli samostojno, ostane torej še vprašanje domače alpinistične zgodovine), oprema (združiti vsaj vsebino vseh razpoložljivih člankov po naših učbenikih, stremeti pa za samostojno knjigo o tem), bivakiranje in taborjenje, priprava in izvedba planinske in alpinistične ture (to je delno že obdelano), spoznavanje gorstev, ipd.
Vse člane, ki so že pripravljeni, ali bi jih bilo mogoče kmalu urediti, naj bi izdali v knjižni obliki Alpinistične šole. V njej bosta tudi častni kodeks in alpinistični pravilnik.
Vse druge članke in gradivo, ki še ne bo dovolj pripravljeno za v knjigo, pa bodo uvrstili v ciklostilna skripta in razmnožili za potrebe alpinističnih odsekov in inštruktorjev. Sčasoma naj bi na podlagi tega gradiva nastali ustreznejši članki oziroma učbeniki. Potrebno je povedati, da predstavljajo že izdani učbeniki in skripta izredno veliko dragocenega gradiva, kar nas obvezuje, da vedno bolj skrbimo za koordinacijo pri tem.
Turno smučarsko tekmovanje
PD Treskavica je na gori istega imena organiziralo tradicionalno turno-smučarsko tekmovanje za Sigmundov memorial. Sodelovalo [e 36 planincev in turnih smučarjev. Start je bil pri planinskem domu na Kozji luci (1510, m), sledil je triurni vzpon na Barke (2062 m), potem pa smuk na izhodišče.
Vodniček je pripravljen
Plezalni vodniček Martuljek, ki ga je napisal (in narisal) Igor Mezgec, je natisnjen. Končana je tudi vezava, plastificiranje ovitka pa bo končano danes ali jutri. Vsaj od srede dalje bo vodniček že v prodaji. Alpinistični odseki in sekcije naj ga za svoje člane (po deset in več) naročijo skupno, saj bodo v tem primeru deležni tudi popusta.
Kosijev dom na Vogarju odprt
Kosijev dom na Vogarju bo odprt za prvomajske praznike od 26. t. m. do 4. maja. Od 30. 4. do 4. 5. imajo tudi prvomajski paket z izletom na eno bližnjih gora (Pršivec v primeru ugodnega vremena). Cena paketa je 8.000 din.
Po praznikih bo dom odprt do 15. junija vse vikende od petka popoldne do nedelje zvečer, nato pa bo dom stalno odprt. Sprejemajo tudi šolske izlete za skupine do 60 oseb s programom (planinska predavanja zabava in izleti).
Vse informacije ŽG-ŽGP Ob Zeleni jami 2 (Čepon ali Lasnik 313-044 int. 43-23) in PD Železničar Ljubljana.
Planinski vestnik približati bralcem
Z večjo odmevnostjo bo planinsko glasilo postalo vsebinsko bogatejše — Tudi oglasi
LJUBLJANA — Čeprav se pogovor z Antejem Mahkoto v glavnem suče okrog alpinizma, pa steče beseda tudi o Planinskem vestniku. Ker časopis živi od naklade, je osnovna naloga povečati število bralcev. Z večjo odmevnostjo bo glasilo postalo vsebinsko bogatejše, kar bo ugodno vplivalo na uredništvo in sodelavce. Vendar višje naklade ni mogoče podpirati le z denarjem od naročnine, zato mora Vestnik z oglasi podpirati tudi gospodarstvo.
Uvodni članek PV je posvečen devetdesetletnici Soške podružnice Slovenskega planinskega društva avtorja Toneta Strojina, ki s svojim širokim znanjem zapisu vdihne trajnejšo vrednost. Šele na tretjem mestu (za komentarjem) pa zasledimo obsežen prispevek v obliki dnevnika in fotografije, oboje delo Staneta Klemenca, ter izvrstno reportažo Pavleta Kozjeka, ki pričajo o uspehu slovenskih alpinistov na gori Cerro Torre v Patagoniji. Nimam namena v ospredje siliti alpinizma, niti ne zmanjševati pomena jubilejev; vse je pač odvisno od okusa bralca, zato naj posameznik tudi odloči, kateri od obeh prispevkov zasluži mesto na prvih straneh glasila. Kljub temu pri mladih pretirano izpostavljanje raznih obletnic prej vzbuja odpor kot zanimanje. Dejstvo, ki ga ne gre zanemariti, še posebej, če vemo, daje med člani Planinske zveze Slovenije skoraj polovico planincev starih man kot 27 let.
Ob vprašanju, kako revijo ljudem čimbolj približati, ne moremo tudi mimo planinske fotografije, ki je šibka točka PV vsaj od leta 1981. Žal je izbor fotografij na naslovnih straneh zadnjih treh Vestnikov še slabši. Naslovnici v aprilski številki, ki prikazuje množico planincev zbranih pred Valvasorjevim domom, sicer ne moremo oporekati sočasnosti, vendar pa takšna ne bo pritegnila obiskovalcev samopostrežnih trgovin in trafik, kjer bodo nekaj Vestnikov odslej tudi prodajali. Mar res ni nikogar, da bi poiskal čudovite, a pozabljene fotografije s planinskimi motivi, ki samevajo v tolikih slovenskih domovih?
Zapis Vanča Kosija o letošnjem zimskem pohodu na Stol sicer še ne izčrpa vseh izraznih možnosti reportaže, vseeno pa je rahel odmik od vsakdanjih in oguljenih opisov množičnih pohodov. Tudi aktualnost in kritičnost prispevkov v tem in v prejšnjih (novih) Vestnikih daje upanje, da bo to najstarejše slovensko glasilo spet našlo svoje mesto med planinci. Toda podlegati samozadovoljnosti ni pretirano zdravo. Naj zato vse, ki smo kakorkoli povezani s Planinskim vestnikom vodi tudi tale misel Klementa Juga, ki jo je bil izrekel prav v tej reviji pred 58 leti: »Naša in naših zanamcev naloga je, da se ne navdušujemo ob lastni preteklosti, marveč da gledamo v bodočnost.«
MATEJ ŠURC
Od dvestoletnici na Mont Blanc
Planinsko društvo Šmarna gora bo priredilo ob dvestoletnici prvega vzpona na Mont Blanc izlet na to goro od 10. do 14. julija. Prijave sprejemajo vsako sredo od 19. do 20. ure v društveni pisarni, Vikerče 30, pismeno pa na naslov Marta Dolinar, Virje 30 b. Akontacija za izlet je 15.000 din. celoten izlet pa bo stal 32000 din in 300 frankov.
Prvič letos Alpinistični razgledi
Pred nami je prva letošnja številka Alpinističnih razgledov, internega glasila slovenskih alpinistov, sicer pa že 22. po vrsti. Upajmo, da letos ne bo ostalo le pri tej številki, kot se je to zgodilo lani. Po naših zadnjih alpini-stičnih uspehih imamo veliko priložnost, da slišimo kakšno besedo tudi iz zakulisja.
Že naslovna stran letošnje številke nam pove, kaj je lansko poletje razburilo slovensko alpinistično javnost, pa tudi člankov na to temo takrat ni manjkalo. Nekaj (resnih in malo manj resnih) jih je tudi v tej številki. Drugo stran ovitka je zapolnila shema slapu Čedca, ki je vsekakor eden naših najtežjih zaledenelih slapov, ki so bili preplezani. Vzpon Jožeta Povšnarja, ki ga na žalost ni več med nami, še ni bil ponovljen, vzrok za to je iskati tudi v tem, da je slap zelo težko dobiti v primernih razmerah. Skoraj čisto na koncu pa se od nas poslovi shema SZ stene Trentarskega ozebnika, prijetne stene blizu ceste, v kateri so primorski alpinisti na mah splezali pet smeri, a razen ene so vse precej težke.
Bine Mlač nadaljuje in zaključuje pisanje o Riccardu Cassinu, velikem alpinistu, o katerem izvemo marsikaj zanimivega. Zelo je opazen prevod intervjuja z Desmaisonom in Profitom, dvema odličnima francoskima alpinistoma.
Objavljen je tudi pogovor, ki je nastal ob projekciji domačih alpinističnih filmov. Tudi o bodočih odpravah je beseda, pred nami je petletni načrt alpinističnih odprav, kot si ga je zamislila KOTG. Ob tem pa je subjektivni zapis o tem, kaj je prav in kaj ni v našem ekspedicionizmu. Dereze so glavno poglavje 5. dela Zgodovine lednega plezanja, sledijo pa pregledi vsebin raznih alpinističnih revij, na žalost že starejšega datuma. Najbrž sploh ne bi bilo slabo, če bi čimprej ujeli najnovejše številke.
Za konec je še nekaj novosti s področja varnosti, oziroma ugotovitve z zadnjega zasedanja varnostne komisije pri UIAA. Tem ugotovitvam ob bok so postavljeni tudi domača spoznanja. Kakorkoli že, dobro jih je prebrati in si tudi nekaj zapomniti.
ЮГОСЛАВЯНИ В ПАТАГОНИЯ
Стане Клеменц беше ръ ководител на деветчленна словенска експедиция в Па тагония. На 16 януари 1986 г. Янез Иеглич, Сил во Каро, Франц Кнез, Пав ле Козиек, Петер Подгор ник и Матияж Фиштровец успяха да изкачат Серо То ре (3128 м) по нов маршрут от изток. Те носехз със себе си 16-милиметро ва камера. Базовият лагер беше разположен край Ла гуна Торе (660 метра), на 11 декември 1985 г. Участ ниците в експедицията обо рудваха и един лагер в под ножието на стената, на 1990 метра височина. Само то изкачване започна на 13 декември 1985 г.
Участниците в словенска та експедиция успяха да изкачат една от най-трудни те стени в света. Препят ствията преминати с кла сическо катерене са много големи, като се срещат па сажи от 7 и 8 плюс кате гория. С техника на изку ствени опорнн точки бяха преодоленн места от A3 и А4 категория. Изкачването продължн 35 дни, от конто бяха благоприятни само 14. Маршрутът е един от най-трудните досега в Патагон ските Анди.
На 15 януари Серо Торе беше изкачен от още един словенски екип. Връх ната му точка беше достиг ната по маршрута на Че заре Маестри от Богдан Бишчак, Радо Фабиан и Матевж Ленарчич от ал пийския клуб в Постойна. Но още преди това 27-го-дишният адвокат Бишчак, неговият връстник Фабиан, също адвокат и 26-го-дишният биолог Ленарчич успяха да трасират нов мар трут към връхната точка
на Фиц Рой (3441 м) по неговата южна стена.
Тримата излетяха от Мал рид на 29 ноември 1985 г. и на 5 декември бяха в Рио Бланко. където орга низираха базовия си лагер. В следващите дни те изнасяха екипировка, гори i во. храна и съоръжения до подиожирто на стената, ка то трябваше да пробиват пъртина в дълбокия сняг. В този период те фикси раха около 300 метра въ-жета по Юшната стена меж ду американския и английс кия маршрут. На 21 коем ври те стартираха от базо вия лагер. В 11 часа на следващия ден достнгна ха до края на фиксираните въжета. След това времето зяпочнр да се влошава. В 17 часа те бяха на върха при много силен вятър и снеговалеж.
Новият маршрут по юж ната стена на Фиц Рой е посветен на младия югосла веки алпинист Борис Си мончич, който изкачи вър ха през 1983 г.. но някол ко месепа по-късно загина във Френските Алпи, при падане на лавина.
ФРАНЦИ САВЕНЦ
наш кореспондент
Jugoslovani v Patagoniji
Klemenz je bilo opravljeno glede na njihovo upravno RUH devet članov slovenske odprave Pa tagoniya. Na 16. januar 1986 Janez Ieglich, Sil st Caro Frantz Knez, PAV Le Koziek, Peter Podgore uporabniško ime in Matiyazh Fishtrovets uspelo povzpeti Cerro je ponovno (3128 m), nova pot proti vzhodu. So nosehz s svojim 16-milimetrsko kamero sv. Bazni tabor je v bližini La Torre Guna (660 m), na 11. december 1985, ki so vključeni v odpremni in plovil ter en kamp v nozhieto v steni 1990 metrov. Šele takrat se je začela vzpenjati 13 december 1985
Udeleženci th slovenske odprave uspelo povzpeti eno najtežjih sten na svetu. Trg se prepreči ovira prehoda razvrstitev sichesko plezanje zelo
Veliko se je srečal pas sazhi z dne 7. in 8. plus kategorije. S tehniko človek, ki točkami opornn so preodolenn mest, od A3 in A4 kategorijo. Vzpon je trajal 35 dni, od Conti samo 14 so bili ugodni. Pot je ena izmed najtežjih doslej v smučanju patagonske Andov.
Na 15. januar preplezal Cerro Torre je bil eden od slovenske ekipe. Mount Nathan CIJA točka je bila dosežena pot Che Zareja Maestro Bogdan Bishchak, Rado in Fabian od nominalne Matevzh Lenarchich IRC Alpe klubu v Postojni. Toda še pred tem 27-year-old Bishchak odvetnik, njegov strokovni Fabian tudi pravnik in 26-year-old biolog Lenarchich uspelo poravnati nov Trut mar do vrhunca od Fitz Roya (3441 m) na svoji južni steni.
3 vzletelo iz Mall Ridge 29. novembra 1985 in 5. december je bilo v Rio Blanco. ki organizira bazni tabor. Naslednji dan se izvažajo opremo, gozd i st. hrana in oprema za podiozhirto stene ka je moral za vrtanje v globokem snegu poti. V tem obdobju se določi usposobljene okoli 300 metrov v uved-zheta Yushnata Wall Tween ZDA in medna angliys ske poti. 21. decembra so začeli koem bazo cije iz tabora. Na 11:00 je naslednji dan dostngna ha do konca fiksnih vrvi. Potem zyapochnr čas, da se slabšajo. V 17 urah so bili na vrhu v močan veter in sneg.
Nova proga yuzh CIJA stene Fitz Roya je namenjen mladim letom plezalka Jugoslavije Boris Njegova monchich ki je preplezal var ha v letu 1983. Toda nekateri so mesepa pozneje umrl v francoskih Alpah, kjer plazovi.
France SAVENTS
Naš dopisnik ( 18/4 -86 ) Prevedeno z googlom, zaznan jezik - bolgarščina