Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 21.07.1986

Delo, Šport: ... 18 šesttisočakov v Andih - Tič in Romih spet doma

Člana AO Impol Milan Romih in Danilo Tič sta bila skoraj osem mesecev v gorah Južne Amerike, a vsega načrta le nista uresničila
Po skoraj osemmesečnem potepanju po gorah Južne Amerike sta se v domovino vrnila člana AO Impol Milan Romih in Danilo Tič. Fanta sta se nameravala povzpeti na 30 vrhov, ki so višji od 6.000 m. Načrta nista uresničila, kljub temu pa sta z uspehom potovanja lahko povsem zadovoljna. Povzpela sta se namreč na 18 šesttisočakov in pri tem preplezala tudi več zelo zahtevnih smeri. Ocenjujeta, da bi načrt verjetno izpolnila, če bi jima dovolili obisk območja Ojos de Salada — drugega najvišjega vrha v Južni Ameriki. Tam je kar 14 manj zahtevnih šesttisočakov.
Potovanje sta začela v začetku lanskega decembra. V Argentino sta se peljala z ladjo Goran Kovačič, ki je last reške Jugolinije. Ladja se je za štirinajst dni ustavila tudi v Riu de Janeiru v Braziliji. Fanta sta postanek, med drugim, izkoristila za vzpon na znani granitni stožec, Sladkorno glavo, ki je tudi simbol Ria. Na vrh sta se povzpela po krajši smeri (sedme težavnostne stopnje).
Zaradi težav s tovorom sta v Argentino prišla šele 20. januarja, pet dni za tem pa sta se že povzpela na vrh El Plato (6.150 m). Na območju Mendoze sta 2. februarja osvojila Tupangato (6.550 m), nato pa sta poskusila z vzponom na Aconcaguo (6.959 m). Kot smo v AN že poročali, ju je sprva za 10 dni zadrževalo slabo vreme, nato pa sta se od 18. do 23. februarja povzpela na vrh po zelo zahtevni in objektivno nevarni prvenstveni smeri prek južne stene. Smer sta imenovala Slovenska, ocenila pa sta jo s VI/IV-V. 70 do 80 stopinj (mestoma 90 stopinj). Po tem vzponu sta obiskala še območje San Juana, kjer sta se 9. marca povzpela na Gran Pilar (6.100 m).

Sledil je obisk Čila, kjer sta 31. marca osvojila Pamorato (6250 m), naslednji dan pa sta bila še na Parinacoti (6350 m).
Največ vrhov sta osvojila v Peruju. Najprej sta obiskala območje vulkanov. 13. aprila se je Romih sam povzpel na vrh Centralno Čoropune (6450m) in Severozahodno Coropuno (6040 m). 21. aprila sta bila na 6025 m visoki Hulca-Hulci, 25. aprila pa na Chanchori (6075 m). V začetku maja sta obiskala Cordillero Blanco. 11. 5. sta se povzpela na Quitaraju (6035 m). Za severno steno sta potrebovala le 3 ure. 16. maja sta preplezala novo smer v vzhodni steni vzhodnega Huandoya (IV-V). 22. in 23. maja pa sta plezala zelo težko, prav tako prvenstveno smer v zahodni steni Severnega Chopicalquija. Največ težav sta v steni imela z lednim previsom. Na Vzhodni Huandoy in Severni Chopicalqui Romih in Tič nista prišla, ker so jima dostop na vrh preprečile zelo velike in nevarne opasti. 29. maja sta se najprej povzpela na Severni (6395 m), zatem pa še na Zahodni Huandoy (6356 m). 5. junija sta bila na Caras I (6025 m), 7. junija pa je Romih sam osvojil Artensoraju (6025 m). Za vzpon in sestop po JV steni je rabil le štiri ure. 14. 6. sta se po normalni smeri povzpela na Južni Huascaran (6768 m). Za vzpon in sestop do morene sta potrebovala 14 ur. 23. junija se je Danilo Tič sam povzpel na Ranrapalco (6162 m), na Chincheg (6222 m) pa se je najprej, 27. junija, povzpel Romih, naslednji dan pa še Tič.
Ker sta fanta zadnji mesec imela ves čas težave s prehladi in anginami, sta se odločila za predčasno vrnitev, k temu pa je prispevalo tudi domotožje, ki se ju je polotilo po toliko mesecih.
Danilo Tič in Milan Romih se zahvaljujeta vsem rojakom v Argentini, članom Slovenskega kluba v Mendozi in jugoslovanskega kluba Dubrovnik iz Lime za gostoljubje in pomoč, zahvaljujeta pa se tudi vsem prijateljem, ki so jima pomagali izpeljati odpravo in so ju bodrili. Večino denarja za odpravo (80%) sta si zaslužila sama, brezplačen prevoz do Argentine jima je omogočila reška Jugolinija, finančno pa so jima pomagali: TOZD Montal (Impol). Arhitekt iz Beograda, TKS Slovenska Bistrica, Hidromontaža (Maribor), GG Maribor TOZD Oplotnica in LIP Slovenske Konjice. K uspešnosti njunih vzponov so pri-spevali tudi naslednji izdelki: vetrni kompleti YASSA, termo nogavice MTC, trenirke in puloverja Rašica, izdelki Mont Metka, Koflach ultra extrem, hlače Kors, adidaske TRX Runner, čebelji izdelki iz Medexa ter Olimpic in vitergin iz Leka.

MIRO ŠTEBE

Alpinisti iz SZ na Denaliju
MOSKVA - Sodelovanje alpinistov ZDA in SZ se uspešno nadaljuje. Po lanskem skupnem vzponu na Pik Pobede (7439 m) v Tjen Šanu, ki je dal Američanom možnost, da so postali prvi tujci, ki so jim podelili naslov »snežni bars« (ta vrh namreč tujim odpravam sicer ni dostopen), so bili letos na najvišjem vrhu Severne Amerike. Na Denali (6194 m), še vedno bolj znan kot Mount McKinley, se je 18. maja v spremstvu ameriških tovarišev povzpelo devet alpinistov iz SZ.

Bolgari v Pamir
SOFIJA - Nova državna alpinistična selekcija je pred odhodom v Pamir (SZ) trdno trenirala. Aprila so imeli tabor v Maljovici, maja na vrhu Vihrena. julija, tik pred odhodom, pa še na Musali. Odpravo v Pamir vodi zaslužni mojster športa Ognjan Badžijski, na poti pa bodo 35 dni. Malo pred njimi pa je v Pamir odpotovala tudi 8-članska ekipa sofijske GRS, ki se namerava povzpeti na Pik Leninu (7134 m).

PLEZALCA NAD JADRALCI - Tudi to je sprostitev - v boju z naravo. (Foto: arhiv F. S.).

Mozartove kroglice in Tri srca
Srečo Rehberger in Nuša Romih sta preplezala tri nove smeri

KRANJ - Srečo Rehberger je z Nušo Romih, oba sta člana AO Kranj, spet poskrbel za plezalce. V znanem plezališču Dolžanova soteska pri Tržiču sta preplezala tri nove smeri. Najprej Močerada, ki začne po rumeni steni levo od »Ta težke« (Centralne), nadaljuje pa se čez črn previs desno od nje. Ocena VIII-.
Za tiste, ki so dobro pripravljeni pa še dve »devetki«. V desnem, gladkem delu, tam, koder že vodijo Bogovi, sta preplezala Mozartove kroglice in Tri srca in obe ocenila z IX-. Kratki sta, a saj se že po enem raztežaju pridružita »Ta dolgi« (izplezati pa je mogoče tudi po smeri imenovani Bogovi), pa vendarle ocenjujeta, da se bodo »športniki« zanimali najbrž le za prvih dvajset metrov. »Je pa potreben že kratek študij, da ti uspe priti tam čez«, je komentiral Srečo Rehberger.

Čez severno steno Ingolffielda
Član Soškega AO Peter Podgornik v mednarodni odpravi na Grenlandiji, kjer so preplezali severno steno grenlandskega Eigerja
Na letošnji mednarodni odpravi na Grenlandijo je sodeloval tudi član Soškega AO Peter Podgornik. Cilj odprave, v kateri je bilo največ italijanskih alpinistov, je bila še nepreplezana S stena Ingolffielda, ki ga plezalci po svetu poznajo tudi kot Grenlandski Eiger.
V amfiteater pod S steno je člane odprave pripeljal helikopter. Peter poroča, da se je nad baznim taboriščem dvigalo več strmin granitnih sten in še neosvojenih vrhov. Zaradi slabega vremena so morali čakati kar 12 dni. Najprej je snežilo, potem pa deževalo. Vsenaokrog so gospodarili plazovi, v stenah pa je ostal le še črn led. Spoznali so, da se jim cilj vse bolj oddaljuje in da je načrt o vzponu prek 1500 metrov visokega skalnega stebra padel v vodo. Po razčlembah je bilo namreč še veliko snega in ledu, zmanjkovalo pa jim je tudi časa, saj so imeli do vrnitve helikopterja le 14 dni časa.
Ko se je vreme končno izboljšalo, so 30. 6.. kmalu po polnoči, v steno vstopili trije plezalci: Peter Podgornik in Italijana Giani Pais Becher (vodja odprave) in Svaluto Moreolo Feruchio. Čeprav so vedeli, da bo precej nevarno, so se odločili za ledno plezanje s 120 metrsko vrvjo. Vzpon so začeli po ozkem kuluarju, ki po 700 metrih pripelje na strmo ledeno vesino. Smer je v bistvu 1400 dolga diagonala od leve proti desni strani. V spodnjem kuluarju so imeli precejšnje težave s padajočim kamenjem in ledom. Večji kamen je vodji odprave s hrbta celo odtrgal nahrbtnik. Objektivno nevarnost smeri so dobro čutili tako med vzponom, kot tudi med spustom v dolino. Zaradi izredne dolžine vrvi, so delali po sto, nekajkrat pa tudi 120 m dolge raztežaje. To jim je koristilo, saj bi drugače za vzpon potrebovali precej več časa. Na vršni greben, desno od vrha, so priplezali po 23 urah. Smer je najtežja v spodnjem kuluarju, kjer je povprečna naklonina ledu 80/65 stopinj, v zgornji vesini pa se naklonina giblje med 65 in 55 stopinjami. Smer je, po Petrovi oceni, zares lepa, imenovali pa so jo Marija. Na grebenu so nekaj časa počivali, nato pa so se zaradi novega poslabšanja vremena, odpovedali vzponu na vrh. Do vrha, na katerem so leta 1972 prvi stali hrvaški alpinisti, jih je čakalo še nekaj ur plezanja. Ker so svoj cilj, vzpon prek deviške severne stene, dosegli, in ker ni bilo lažjih možnosti, so se morali v dolini spustiti po smeri, ki so jo preplezali. Opraviti so morali 24 šestdesetmetrskih spustov ob vrvi, ki je bila povečini vpeta v po en ledni klin. Ves čas so se spuščali med točo zapadnega kamenja in ledu. Ob koncu sestopa je bila vrv. zaradi padajočih izstrelkov že precej poškodovana.
Helikopter je prišel ponje že naslednji dan in čeprav so glavni cilj odprave dosegli, so z žalostjo opazovali čudovite granitne stebre okrog baze, kjer bi ob boljšem vremenu lahko preplezali več lepih smeri.
V eskimskem naselju Angmasaliku so plezalci nekaj dni celili rane in z Eskimi hodili lovit tjulne. Med lovom so opazili čudovito granitno steno, ki se je dvigovala iz morja. Zadnji dan bivanja v deželi belih medvedov, so zato izkoristili za obisk tega 320 m visokega vrha, ki ga Eskimi imenujejo Ortunuviaq. Eskimke so jih s čolnom pripeljale pod steno, tako da so lahke začeli kar z morske gladine. Smer so speljali po počeh in zajedah v odlični skali, imenovali pa so jo Arktične sanje. Trdijo, da je bilo res kot v sanjah. Čudovito plezanje v lepem vremenu, pod njimi pa arktično morje z ledenimi ploščami in gorami.
Ob koncu sporočila Peter poudarja, da je na Grenlandiji še nešteto neosvojenih vrhov in še precej več čudovitih granitnih in lednih sten, ki čakajo na alpiniste. Pot na Grenlandijo pa je zelo draga, zato Peter meni, da je za obisk teh severnih vrhov najprimernejši čas v juliju in avgustu. Takrat je iz Angmasalika mogoč dostop do obrežnih vrhov kar z ladjo. To precej poceni odpravo, saj so helikopterski prevozi izredno dragi, lepih gora in strmih sten pa ob obali ne manjka.

M.S.

Z novosadskim Kompasom na Olimp
NOVI SAD - Kompas Jugoslavija, poslovalnica v Novem Sadu. je v okviru programa potovanj za ljubitelje planin in narave pripravila izlet na Olimp (od 19. do 24. avgusta). Odhod iz Novega Sada bo ob 19. uri, iz Beograda pa ob 20.30 izpred Pošte 6 na železniški postaji, potlej vožnja s sodobnimi avtobusi do jugoslovansko-grške meje vse do jutranjih ur (z odmori). Drugi dan bo prosto v letovišču Paraliji na obali Egejskega morja (kopanje), ob 13; uri odhod v Prione, izhodišče za obisk Olimpa. Izletniki se bodo potlej povzpeli do koče Spilios Agapitos (2.100 m, tri ure hoje), kjer bodo prenočili (za 500 drahem, plača vsak sam). Tretji dan bo potem triurni vzpon na najvišji vrh Olimpa - Mitikas (2917 m), po odmoru pa vrnitev prek planinske koče v Prione in naprej v Lariso (prenočitev, obisk lokala z grško glasbo). Četrti dan bo izletnike vodil v Meteore, ogledali si bodo samostan in nadaljevanje poti prek Larise in Katerinije v Paralio (prenočitev pri zasebnikih za 500 drahem). Peti dan bodo izletniki v Solunu obiskali vojaško pokopališče Zejtinlik, potlej pa imeli prosto do 17. ure, prenočili pa bodo v kraju Negotin ob Vardarju. Šesti dan bodo obiskali arheološka najdišča v Stobi in nadaljevali pot do Beograda in Novega Sada.
Cena izleta: 25.900 dinarjev (prevoz, grški vizum, prenočitev v hotelih, vstopnice, vodstvo). Prijave in infor-macije: Kompas Jugoslavija, poslovalnica Novi Sad. Bulevar M. Tita 15. telefon (021) 611-299. 614-541.

H. O.

Ama Dablam - dve novi
NEW YORK - Ameriška odprava je lani v pomonsunski sezoni opravila kar dva prvenstvena vzpona na Ama Dablam. Carlos Buhler in Michael Kennedy sta v dneh od 30. novembra do 7. decembra preplezala SV steno. Hooman Aprin, Randy Harrington in Martin Zabaleta, Španec, ki sedaj živi ZDA, pa so preplezali raz v V steni, na vrh pa so stopili že 7. novembra.

Največji dosežki 1985
V znani švicarski planinski reviji Les Alpes (2. četrtletje 1986) je izšla »Himalajska kronika 1985« znanega strokovnjaka za to področje Trevorja Brahama. Našteva, da je bilo lani kar 330 odprav, veliko (45) mrtvih itd. Tisto, kar je za nas najbolj zanimivo, pa je dejstvo, da je med »največje dosežke leta« - v vsega osmih točkah - vključil tudi obe slovenski odpravi. S čim takim se ne more postaviti nobena druga organizacija!
1. Julung Kang: prvi pristop od severa, Jugoslovani.
2. Nanga Parbat: prvi popolni vzpon po Južnemu stebru, Poljaki.
3. Gašerbrum IV: vzpon na alpski način prek 3000 m visoke Z stene, V. Kurtyka in R. Schauer.
4. Lotse: Nova smer v južni steni, do višine 8200 m, Poljaki.
5. Daulagiri: vzhodna stena, novi smeri Jugoslovanov in Švicarjev (pozimi).
6. Daulagiri - Čo Oju: prva zimska pristopa J. Kukuczka.
7. Anapurna: nova smer v SZ steni in še SV greben v poltretjem dnevu, oboje R. Messner in H. Kammerlander.
8. Gašerbrum I: nova smer v SZ steni in Gašerbrum II, vzpon na alpski način. Italijani
ID

ALPINISTIČNE NOVICE

Novice iz AO
Zadnje čase ni bilo dosti slišati o dejavnosti članov domžalskega AO, čeprav so bili nekateri kar prizadevni. Ciril Jeglič je z Dušanom Nemcem prosto ponovil Ljubljansko v Aniča kuku, nato pa še na klasični način Klin. Roman Pirnat in Jože Sitar sta 27. 4. v Kuku od Paščetnice opravila prvenstveni vzpon. Smer, ki poteka levo od Levega rebra, sta imenovala Jure in ocenila s III-IV. mesto VI, 150 m, 2 uri. Dušan Nemec in Tomo Virk sta v Koglu ponovila Rumeno zajedo, ki sta jo splezali tudi Tatjana Cerar in Simona Kralj (AO Šmarna gora). Slednji dve sta v Koglu preplezali tudi smer Šolar-Zajc, v Šitah pa sta opravili verjetno prvo samostojno žensko ponovitev smeri JLA. Ciril Jeglič je v Vežici prosto ponovil Hunikino. Plezal je z Romanom Pirnatom. To smer je s prijateljem splezal tudi Dominik Hosta. Janez Jeglič je z bratom Cirilom in Romanom Pirnatom preplezal Kamniško v Vršičih.
Člani domžalskega AO so pomagali tudi pri pripravi tabora MDO Ljubljana na Veliki planini.

AO Škofja Loka
28. 6. sta Marko Čufar in Damjan Vidmar v Steni prosto ponovila kombinacijo Helbe s Čopovim stebrom. Dan pozneje sta Franci in Jože Balon ponovila Belač - Zupan v Šitah. Betka Galičič in Franc Balon sta 5. 7. obiskala Korošico. Splezala sta Centralni steber Dedca (Galičičeva prosto). Levo smer sta oba zmogla prosto. Desno pa sta plezala klasično.
Iz Peruja sta se oglasila Boštjan Kekec in Zdenka Demšar. Poročata, da sta se v Cordilleri Blanci povzpela na Quitaraju.

AS Železniki
Šest članov sekcije je med prvomajskimi prazniki v Paklenici preplezalo 30 smeri, do vključno šeste težavnostne stopnje. Po praznikih so največ plezali nad Vršičem in v Novem vrhu. od 3. do 6. julija pa so imeli skupno turo v italijanske Dolomite. Na Passo Sella so v prvem stolpu Marjeta Gaser, Tina Tolar, Jože Prezelj, Rafko Primožič, Drago Frelih. Stane Čufer in Franc Šubic preplezali SZ raz. Frelih, Čufer, Kokalj in Prezelj so v drugem stolpu preplezali smer Kasnapoff, v tretjem stolpu pa so Gaser, Tolar, Šubic in Primožič preplezali SV raz. Zadnji dan obiska sta Frelih in Čufer v drugem stolpu preplezala Messnerjevo smer, drugi pa Trenkerjevo poč in Z raz.

AO Tržič
Želko Perko in Janez Primožič sta 5. 7. v Špiku splezala Krušičevo smer z varianto Mihelič - Žumer. Ker se strogo držala opisov, sta izstopila levo proti škrbini. V opisu piše, da je treba od mesta, kjer Krušičeva zavije levo, še dva raztežaja nadaljevati po zajedi. Plezalca opozarjata, da to pripelje kakšnih 20 m previsoko in onemogoči prestop v Skalaško smer.
V nedeljo 6. 7. sta Jože Rozman in Luka Rožič plezala Peternelovo v Triglavski steni (V-VI. Al). Milan Mihelič in Janez Meglič pa sta prosto ponovila originalno Helbo (- VIII).
Pa še to: pri objavi tržiških novic nam je 7. 7. ponagajal škrat. Naveza v Krušičevi smeri je bila Jože Rozman - Luka Rožič in ne Rozman -Rozman.

AO Železničar
12. t. m. sta Bojan Pograjc in Matjaž Vrtovec v 10 urah ponovila Sivi ideal v J steni Jerebice. Na čas plezanja (450 m čiste petice in V+, A0!) so vplivale mokre poči, ki jih je, tako kot plezalca, izdatno zalival dež. Po njuni oceni smer spada med najlepše pri nas, pogoj za to pa je večdnevno suho vreme.

Od Migovca do Novega vrha
Edo Kozorog in Janko Humar, oba člana Soškega AO, sta ne da bi kaj dosti govorila - pripravila plezalski vodniček »Od Migovca do Novega vrha«. Že naslov pove, da z njim pokrivata še eno belo liso naše alpinistične vodniške literature — južna ostenja tolminskih gora. Vodniček, ki je tik pred izidom, lepo dopolnjuje Kozorogovega »Krnska skupina«.
Dobro napreduje tudi priprava posebnega vodnička za (zaledenele) slapove. Dve tretjini shem in skic je narisanih (Edo Kozorog), opisi in drugi podatki so zbrani... Če bo šlo vse po sreči, bo vodniček izšel še pred sezono.
Tudi v okviru Planinske založbe pri PZS delo lepo napreduje. Nova izdaja karte Kamniških in Savinjskih Alp je natisnjena. Še pred koncem poletja bo izšel učbenik »Sneg, led, plazovi« Pavla Šegule. Za tisk je skoraj pripravljeno gradivo planinskega vodnika po Primorski. Propagandni izvodi planinskega koledarja za leto 1987 so bili dobro sprejeti in prodaja je sredi razmaha .. .

ID

AS Ajdovščina
4. in 5. t. m. so Severin Leban, Zoran Čermelj, Damjan Bandelj in Ines Šinigoj obiskali Bele vode. Plezali so v Cimi Pieoli della Scala. Cimi Grande della Scalla, v Visoki polici in Visoki beli špici. Opravili so 18 vzponov III, IV in V težavnostne stopnje. Za smer Diretissima v JJZS Visoke police (IV - V, 200 m) Leban in Čermelj trdita, da je ena najlepših in najbolj uživaških v dolini.

AO Matica
Marko Belingar in Andrej Petrovič sta 10. 7. v Malem Koritniškem Mangartu preplezala Raz spominov, VI +/IV-V, 500 m. Spodnjo streho sta preplezala prosto (VI, V), zgornji del (dva raztežaja) pa sta malo zgrešila. Smer je precej krušljiva, plezala pa sta 7 ur. Kot kaže, je to prva naša ponovitev smeri, ki sta jo prva splezala Filip Bence in Peter Podpornik.
11. 7. sta Belingar in Petrovič odšla v Tamar. Popoldne sta vstopila v smer JLA. V zgornjem delu smeri ju je ujel dež, zato sta bivakirala v luknji pod izstopno streho, naslednji dan sta izplezala in sestopila po Jesihovi. Zaradi goste megle nista našla teniških copat, ki sta jih pustila na osamljenem bolvanu sredi melišča pod steno. Morebitnim najditeljem se priporočata.

GRS Kamnik v Dauphineji
Člani kamniške postaje GRS so v začetku meseca obiskali pogorje Dauphineje. Čeprav niso imeli največ sreče z vremenom, so opravili vrste zanimivih tur. Janez Jeglič je 7. julija V severnozahodni steni Pelvouxa opravil 1. JSP smeri P. Cartet, H. Laurent, P Suriac iz leta 1953. Smer je ocenjena s TD, 60°, 800 m. Za vzpon je potreboval dve uri in deset minut. Tam, kjer smer vodi po skalah, sta plezanje ovirala požled in sneg, ki je padel prejšnji dan, plezanje v ledu pa je bilo« idealno«. Sestopil je po kuluarju med Pelvouxom in Pic Sans Nom, 50 do 55 stopinj in manj. Tone Škarja je 5. julija v severozahodni steni Pic Sans Nom preplezal severozahodni kular, 50° (ključno mesto 55°), 1.000 m.
Omeniti kaže tudi turni smuk, ki ga z Roche Faurio in po ledenika Glacier Blanc opravila Mira in Janez Ažman. Ledenik je bil v spodnji tretjini precej razbit, zaradi megle in slabega vremena pa je bila vidljivost slaba. Več udeležencev izleta se je povzpelo tudi na najvišji vrh v pogorju na Barre des Ecrines (4.102 m).

Zamenjava s sovjetskimi alpinisti
Tudi letos pripravljajo izmenjavo med jugoslovanskimi alpinisti in alpinisti SZ. Tokrat je organizacijo prevzel alpinistični odsek z Jezerskega, ki letos praznuje 10. obletnico delovanja. Z naše strani bo to že 14. alpinistični obisk Kavkaza, ker pa bodo v moštvu alpinisti iz več republik, bo to tudi 6. medrepubliška odprava.
Poleg članov AO Jezersko: Dava in Luke Karničarja ter Rada Markiča, bodo v moštvu tudi štirje člani AO Dilber - Stjepanovič iz Zenice, dva člana AO Novi Sad in alpinistka Snježana Bilač iz zagrebškega AO Velebit. Odprava bo trajala od 26. t. m. do l8. avgusta, obiskali pa bodo gore v Centralnem. Kavkazu na območju ta-bora Ullu - tau. Pred leti so tam plezali že mariborski alpinisti. Po dosedanjih pogovorih, naj bi alpinisti iz SZ prišli v Slovenijo 24. 8., v naših gorah pa naj bi plezali do 12. septembra.

Izredna vzdržljivost
TOKIO - Jošitaro Sudzuki (49) se je pozimi hotel sam povzpeti na najvišjo japonsko goro Fundžijamo (3776 m). Toda presenetilo ga je snežno neurje in zatekel se je v majhno duplino, v njej je potem ostal rekordnih 38 dni, dokler ga niso po naključju našli. Hrano je seveda že davno použil, lakoto si je tešil le s snegom, njegovo zdravstveno stanje pa je vseeno zadovoljivo.

Vse več planinskih zemljevidov - Na voljo so tudi že specialke
Izdaje so na izbiro v knjigarnah, turističnih in planinskih društvih, postojankah in hotelih ... Tudi popusti

Slovenija je vse bolj pokrita s planinskimi zemljevidi. Večino jih je izdala Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije, mednje pa se dobro vklapljata tudi obe turistični karti (Bovec in Kranjska gora, 3 oziroma 4 na skici).

NEOGIBNA INFORMACIJA – Planinski zemljevidi Slovenije

Najbolj podrobni (merilo 1:20.000) sta karti Bohinja in Triglavske skupine. Škofjeloško hribovje (5) je upodobljeno v nekoliko nenavadnem merilu - 1:40.000. Najmanj pomanjšano (1:100.000. št. 17 na skici) pa je Za-savje in to je tudi edina karta PZ PZS, ki še ni izšla. ( Predvideno je bilo, da bo na voljo že ob začetku sezone, bo pa - kaže - zaradi tehničnih težav žal šele proti koncu.)
Vse druge karte so natisnjene v merilu 1:50.000:
6 - Triglavski narodni park
7 - Julijske Alpe. zahodni del S - Julijske Alpe, vzhodni del
9 - Karavanke, centralni del z Grintovci
10 - Kamniške in Savinjske Alpe (z Obirjem in Peco)
11 - Polhograsko hribovje
12 – Pohorje, zahodni del
13 - Pohorje, vzhodni del
14 - Ljubljana z okolico
Da bi bil pregled popolnejši, kaže dodati, da je moč kupiti tudi že specialke (merilo 1:50.000) večine občin, nekatere od njih so celo posebej prirejene (tudi) planinski rabi. Za tiste, ki bi radi vendarle po našem delu evropske pešpoti (E6 - YU), pa priporočamo brošuro z 19 sekcijami, formata 13 cm x 23 cm, ki jo je izdala Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije.
Vse te edicije naj bi bile po dogovorih na izbiro v (vsaj večjih) knjigarnah, v turističnih društvih, tudi na planinskih ... pa seveda v planinskih domovih in hotelih. Planinska založba jih sedaj prodaja v pisarni PD Ljubljana - Matica na Miklošičevi 17 v Ljubljani, večje število izvodov pa je mogoče (s posebnim popustom) naročiti tudi neposredno: Planinska založba pri PZS. Dvoržakova 9, 61000 Ljubljana, tel. (061) 312-553.
 

  21.07.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.