Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 21.09.1987

Delo, Šport: ... Spominska smer Mišu Neratu

V severni steni Štajerske Rinke sta jo preplezala Marko Lukič (AO TAM) in Armand Polegek (AO Kozjak). Nova smer je posvečena Mišu Neratu, ki se je leta 1984 ponesrečil pri sestopu z Mont Blanca. V spodnjem delu stene poteka med Direktno in Bregarjevo, nato čez veliko streho in se konča na veliki gredini, od koder pa je možno splezati na rob stene po smereh, ki potekajo v glavi Štajerske Rinke. Prva dva raztežaja prvenstvene smeri potekata prek strmih plošč, kjer je mestoma težko urediti varovanje, po dveh lažjih raztežajih pa sledi krušljiva streha (A3), v kateri sta pustila en svedrovec, prav tako pa še enega na stojišču nad njo.
Sicer sta v celotni smeri, za katero sta potrebovala 11 ur plezanja, pustila 10 klinov in dva svedrovca s ploščicami. Težave sta ocenila VI, A3/V-VI, višina smeri pa je 400 metrov.
Za ponavljalce priporočata profilne kline, jeseničane, nekaj daljših debelejših klinov in tudi metulji so uporabni.

Naveza Podgornik - Rejc v Dolomitih
Darko Podgornik in Ivan Rejc sta prebila nekaj septembrskih dni ob plezanju v Dolomitih. Najprej sta obiskala južno steno Marmolade, kjer jima je nekaj načrtov prekrižalo slabo vreme, celo snežilo je, tako da je bila stena precej mokra. Ponovila pa sta Don Kihota (VI, 750 m). Pravita, da so ocene v najnovejšem vodniku Maurizia Gordania zelo navite, ponekod celo za celo stopnjo v primerjavi s klasičnimi šesticami. Potem sta se preselila pod SV steno Roccheta Alta di Boscanero, kjer sta preplezala smer Strobel (VI+, 750 m). Pravita, da je smer izredno lepa, skala je odlična, velika pa je tudi izpostavljenost. Opravila sta 1. jugoslovansko ponovitev. Oba sta člana Soškega AO.

Iz Selle v domače stene
Vine Cotman in Janez Kešnar (oba AO Mengeš) sta tri dni plezala v skupini Sella. V prvem stolpu sta preplezala Schoberjevo smer, v Ciavazes pa Zenijevo zajedo. Kešnar je obe smeri splezal prosto. Poleg teh dveh smeri je Kešnar v Ciavezes ponovil tudi Tabasco (40 metrov, RP, VII).
V domačih stenah je s Cotmanom pleplezal Zajedo usmiljenja v Vežici (VII, RP), v južni steni Kogla pa v navezi s Tomažem Erzarjem prosto Smer Marije pomočnice (VIII-, RP)
V Jalovcu pa je Dare Juhant (AO Litija) opravil solo prosto ponovitev Raza Jalovca (VI-). Plezal je v nedeljo, 13. t.m. in za vzpon potreboval eno uro.

Povezava Iva Kafola
Ivo Kafol, član Slovenskega PD Trst je že uveljavljeno alpinistično ime pri nas in v Italiji. Med vzponi, ki jih je opravil v zadnjem času, velja omeniti povezavo štirih smeri 12. avgusta. Že navsezgodaj se je odpravil pod Civetto, točneje Torre Venezia. Najprej je v vzponu opravil s Livanosovo smerjo (do VI, 33 minut) in »sestopil« po smeri Castiglioni, v kateri težave dosežejo spoštljivo V stopnjo. Potem pa je (spet v vzponu in v enakem času kot prvo) preplezal še Andrich - Fae (V+) ter sestopil po težki smeri Ratti - Panzeri (VI). Vse smeri so strme in visoke okoli 300 m, zanje pa je potreboval le dve uri in tričetrt.

Četrta zagrebška odprava ima za cilj Ngozumbo
Dva vrhova te gore sta po vsem sodeč še neosvojena, na enem pa so bili doslej dvakrat - Vodja Darko Berljak

ZAGREB - Planinska zveza Zagreba je letos pripravila že četrto odpravo v Himalajo - 4. ZAHE, njen cilj je Ngozumba (Ngojumba Kang) v skupini Kumbu, ki se razprostira med Čo Ojem (8201 m) in Gjučungom (7952 m) deset kilometrov v širino in ima tri povsem izrazite vrhove: Ngozumba I (7912 m), II (7743 m) in III (7565 m).
Le prvi, najvišji, je bil že osvojen. Prvi so bili na njem člani južnokorejske odprave leta 1982 tri leta kasneje so jim sledili še udeleženci poljsko -nemške odprave. Oba vzpona sta bila opravljena med poskusi priti na Čo Oju po vzhodnem grebenu (ki pa sta ga doslej dosegla le Američana Richey in Wilcox 1985). Ngozumba II in III pa, kakor kaže, še nista bila osvojena. Ponekod sicer piše, da je na »dvojki« leta 1965 uspel proslavljeni Japonec Uemura, toda podrobnejše raziskave razkrijejo, da je bil le na predvrhu koti 7610.
Zagrebčani žele na Ngozumba II ali III prek južnih vesin. Ob dobro pripravljenem načrtu in kar 15-članski ekipi (najmočnejši, ki jo je bilo mogoče zbrati med zagrebškimi alpinisti), so verjetnosti za uspeh precejšnje, čeprav je ob vremenu tudi še nekaj tehničnih neznank. Bazni tabor bodo postavili 5100 m visoke, izhodiščni (tudi ABC - Advance Base Camp) pa kakih 300 m višje, pod ledenim slapom. Ta ledenik pa je ključnega pomena. Toda če bodo imeli razmere vsaj približno take kot Francozi lani (prešli so ga v desetih dneh), bo - tako vsaj upajo - šlo tudi višje. Višinske tabore načrtujejo 5750, 6300 in 6950 m visoko.
Udeleženci so člani treh zagrebških društev (PDS Velebit, PD Vihor in PD Zagreb - Matica): Edein Alikalfič, Zdenko Anič, Mario Bago, Darko Berljak (vodja), Nives Boršič, Davor Butkovič, Željko Goberc, Jerko Kirigin, Boško Mrdžen, Branko Ognančevič, Branko Puzak, Mario Rodeš, Mario Saletto (snemalec) in Branko Šeparovič, le Boris Kovačevič je iz Sarajeva. Prva skupina bo z zagrebškega letališča odletela že 23. septembra, nekaj alpinistov pa bo takoj odpotoval pod goro. Drugi bodo v Katmanduju urejali formalnosti in odšli na pot s skupino, ki bo poletela pet dni kasneje. Povratek načrtujejo za začetek decembra. Le udeleženci izleta v Nepal (teh je še 20), ki se bodo večinoma udeležili tudi trekinga, bodo prihajali nazaj prej. (Nekateri bodo poprej obiskali tudi Tibet, ki je vse pogostejši cilj turistov.)
Večino sredstev za odpravo, so udeleženci zaslužili sami z višinskimi deli.

FRANCI SAVENC

Slovenske stene
Ko so marca letos prišli na knjižne police prvi izvodi knjige Slovenske stene Tineta Miheliča in Rudija Zamana, so ob pogledu na ceno (15.000 din), prenekateri krepko zajeli sapo. Inflacija pa je že storila svoje in zaloge krepko kopnijo.

Pet zakladnic velikega snega je prvenec Braca Zavrnika
Natanko taka podoba sveta je bila, kakršno sem nemalokrat zrl v sebi, preden sem prvič prišel v stik s tem svetom

LJUBLJANA - Potopisni knjižni prvenec Braca Zavrnika, nastal ob avtorjevem novinarskem spremljanju jugoslovanske alpinistične odprave na Jalung Kang spomladi 1985, je nadarjeno delo. Tako je v zapisu na ovitku zastavil predstavitev France Forstnerič. In v celoti mu lahko pritrdimo: to je lepo napisano, bolj razmišljujoče kot preprosto pripovedujoče delo, prvo tako pri nas. Forstnerič ga imenuje tudi »leposlovno premišljevanje« sveta in človeka v njem, pri katerem ni poudarek na komuniciranju novinarskih empiričnih dejstev, količin, časov, razdalij ... Tisti, ki bi iskal predvsem podatke, bo najbrže res storil bolje, če v kaki knjižnici poišče tiste številke Večera (7D), v katerih je 1985 izhajal Zavrnikov dnevnik, pisan neposredno med odpravo.
Odnos Zavrnika do gora in odprave se (vsaj deloma) skriva v stavkih: Tedni pod Petimi zakladnicami velikega snega so bili idealna priložnost, da se predam čaru brezciljnosti in brezčasnosti. V hladni Himalaji sem imel priložnost prisluhniti odzvenom drugačnih razsežnosti in tega nisem zamudil. - Bil je čas miru in globoke sprostitve ... Kako nasprotje z mislimi in/ali realnimi opisi članov odprav, ki pa seveda večino časa prežive na gori.
In prav zato je ta knjiga predvsem zanimiva. Ne predstavlja nam namreč le dogajanja (pa tudi ta seveda opisuje tako, kot jih vidi spremljevalec, tisti ki v Himalajo ni prišel z gorniškimi cilji, temveč kot poročevalec), predstavlja nam in tudi (včasih celo v mnogo večji meri) razmišlja o vzhodnih religijah. Himalaja je v teh primerih le veličastna kulisa.
Dobrih in tudi malo manj dobrih vseobsegajočih opisov gora in ljudi v njih imamo že kar precej, tudi v zbirki »Domače in tuje gore« založbe Obzorja, katere 30 je ta knjiga. Nova obogatitev je zato dobrodošla tudi zato.
Ta knjiga je v čast vsem našim gorniškim odpravam, še posebej pa v čast in spomin Borutu Bergantu, ki je ostal v himalajskem domovanju Večnih. In - če iztrgamo iz uvoda še en del stavka - odkriva ne nazadnje še to, da naš vrhunski alpinizem pravzaprav ni samo šport, temveč tudi oblika duhovnosti, poezije, samozavedanja in samoprepoznavanja.

FRANCI SAVENC

Igor Jamnikar prvi ponovil Dr. Hofmana
Za najtežjo smer Dolžanove soteske precej poskusov - Ponovil tudi Tilijo

DOLŽANOVA SOTESKA - Jamnikar ob prvi ponovitvi Dr. Hofman.

KRANJ - Po več poskusih je Igor Jamnikar (AO Matica) 13. t. m. kot prvi ponovil smer, ki nosi ime Dr. Hofman in je najzahtevnejša smer v steni Dolžanove soteske. V začetku letošnjega avgusta je to smer prvi splezal Srečo Rehberger in ji dal oceno IX/IX+, toda v primerjavi z drugimi smermi IX stopnje je Dr. Hofman toliko težji, da bi si morda zaslužil čisto IX+. Prav gotovo se bo točnejša ocena ustalila ob naslednjih ponovitvah (upajmo, da bo še kakšna), morda že ob vrnitvi Rehbergerja iz ZDA, ko bo lahko težave različnih smeri še precizneje primerjal med seboj.
Tako zdaj Jamnikarju manjkata še dve »devetici« v Dolžanovi soteski, Direktna in Bogovi, prav gotovo pa sta lažji od Hofmana (ocenjeni sta z IX sta pa daljši).
Toda za tem uspehom je Jamnikar dosegel še enega. Kot prvi je ponovil Tilijo (IX-) v Močilniku na Vrhniki. Smeri se je lotil takoj od spodaj, brez poprejšnjega poskušanja z varovanjem od zgoraj in na koncu mu je za ponovitev smeri Tilija na pogled zmanjkalo le nekaj centimetrov. Po kratkem predahu je ponovno začel od spodaj in smer v tem poskusu tudi preplezal.

TOMO ČESEN

Hitrost je (tudi) varnost!?
Stara modrost »hiti počasi«, kot da izgublja pomen med modernimi alpinisti. Časi vzponov, tudi po najtežjih smereh, so vse krajši, bivakira komaj še kdo ... Toda tudi opreme jemljejo plezalci vedno manj s seboj (celo le vrečko z magnezijo), da bi jih nič ne oviralo. Kje so že časi, ko je skoraj vsakdo plezal z nahrbtnikom? Pazite na vreme, zato svare »starokopitneži« in navajajo primere, ko so ob vremenskem preobratu umrle cele naveze, samo zato, ker niso imele opreme za bivakiranje.
V poletni številki dvomesečnika Rivista della Montagna skuša na te »dileme« odgovoriti Jean Troillet. V intervjuju po »rekordnem« vzponu na Everest - z Loretanom sta zanj potrebovala le 39 ur - je na vprašanje, kje pa je tu varnost, odgovoril nedvoumno: Le v hitrosti.
Toda ta rekordni vzpon sta opravila tudi le s pičlimi pol litra vode in nekaj tabletami vitaminov. Za boljše umevanje zato ne bo odveč: Tem »nepremišljenostim« je prav gotovo botroval tudi boj za sponzorje, da bi znova lahko šla na odprave, v nove, še težje stene. Tisti, ki taka početja financirajo, namreč vedno znova terjajo senzacije. Če jih eden ne zadovolji, nič hudega, tako ali tako se jim nudijo še številni drugi.

ID

V Široki peči in Frdamanih policah
Člana AO Matica, Gorazd Zrimšek in Tomaž Willenpart sta 9. t. m. v severni steni Široke peči prva ponovila smer Opium, ki poteka v desnem delu stene in sta jo pred dvema letoma v prvenstvenem vzponu splezala Karo in Kozjek. Ocena 400 metrov visoke smeri je VI/V.
V Frdamanih policah pa sta Aleš Bjelčevič (AAO) in Bojan Počkar (AO Železničar) opravila eno redkih ponovitev Čebelice. Počkar je vso smer preplezal prosto, ocena je VI+.

Nova smer v Krnu
Preplezala sta jo Jože Šerbec in Damjan Koren že 14. julija. Ime smeri je Potegnite me in je visoka 200 metrov, ocena pa VI ali VI+/V. Za vzpon, ki ga je Šerbec opravil prosto, je značilna velika izpostavljenost, slabo varovanje in delna krušljivost.
Edo Kozorog in Miranda Ortar (vsi so člani Soškega AO) sta 5. avgusta najprej podaljšala smer Viharnik v levem boku Vršaca za približno 300 metrov, ocena III-IV. Nato sta ponovila še Direktno smer (IV-V, eno mesto dobra VI), ki je sicer precej redko obiskana.
Ortarjeva je skupaj z Darkom Podgornikom preplezala še Centralno smer v Vršacu.

Osmi vzpon v Živčku
Ta smer z oceno IX- v Dolžanovi soteski je bila splezana šele junija letos, vendar ima sedaj že osem vzponov, vse z rdečo piko. Zadnji je smer uspešno preplezal Matjaž Ravhekar (AO Jesenice) 13. t. m.

T.Č.

Solo vzponi Darka Podgornika
Darko Podgornik (Soški AO) je v poletnih mesecih opravil nekaj pomembnejših solo ponovitev. Najprej je ponovil Puntarsko smer v Vršacu, v triglavski severni steni je splezal Peternelovo, za njo pa potem še kombinacijo Skalaške in Čopovega stebra. Zadnji teden v avgustu pa je preplezal še Cizljevo smer v severni steni Špika.

Znižana ocena za prosto ponovitev Stebra Šit
Steber Šit ima kljub precejšnjemu skoku kvalitete prostega plezanja pri nas še vedno malo tovrstnih ponovitev. Do sedaj je nekako veljala ocena VIII+. Pred kratkim sta smer splezala Zlatko Gantar (AO Idrija) in Ivo Kafol (AO Trst) in predlagala za prosto ponovitev omenjene smeri oceno VIII- in VII+.
Še dve navezi AO Idrija sta plezali v stenah nad Tamarjem. Boris Sedej in Aleš Hladnik sta prosto ponovila Varianto Aschenbrenerja z direktno izstopno varianto (ta ima izredno malo ponovitev) v Travniku, v Šitah pa sta na enak način ponovila še JLA. Svetličič Leo in Ezio Mlakar pa sta prosto splezala Varianto v Travniku.

Pomembnejši vzponi AS Mozirje
Tone Pavlič in Dušan Podgoršek (AO Železar - Štore) sta 12. t.m. ponovila smer bratov Golob v Škarjah. Pavlič je pri tem opravil prosto ponovitev. Ocena je VI+.
Avgust Robnik in Robi Supin sta istega dne plezala v Ojstrici. Začela sta v Zmaju, nato plezala tri raztežaje Minljivosti, po štirih raztežajih prvenstvene variante sta prečila v Črno zaveso in izstopila po Desni smeri.
Sašo Lekič in Avgust Robnik pa sta v nedeljo opravila 2. ponovitev Spominske smeri Ceneta Kramarja v Rjavičkem vrhu. Smer sta pred desetimi leti prva plezala Knez in Zupan in ocenila svoj vzpon z V+, A1, A2. Smer je še vedno zelo slabo opremljena in precej krušljiva, pa tudi ocena je po mnenju Lekiča in Robnika prenizka. Priporočljivi so dolgi klini, profili in metulji.
Robnik je skupaj s Samom Supinom opravil tudi prvo ponovitev Belega trapeza v Ojstrici, kjer je Andrej Gradnik soliral Desno smer (V+).

Splezali veliko smeri VIII stopnje
Uroš Grilc in Dragan Todorovič (oba AO Črnuče) sta v Vipavi preplezala Rubikon, Orgazem in Vipavski steber. Vse tri smeri so ocenjene VIII-, plezala pa sta z rdečo piko. Uspešno sta nadaljevala tudi v kanjonu Paklenice. Oba sta preplezala Santano, Steze mojstrov, Anna Nas, le Grilc pa je ponovil Karenin in Shogooth. Zadnja ima oceno VIII, ostale pa VIII-.
V višjih stenah je Grilc (med drugim je splezal tudi Mozartove kroglice in Tri srca v Dolžanovi, o čemer smo že pisali) skupaj z Ajošem Hribarjem splezal v Šitah Zajedo in JLA, v Travniku pa Aschenbrenerja. Vse te smeri sta oba preplezala prosto.
Štirje člani so obiskali tudi Sello v italijanskih Dolomitih in od pomembnejših ponovitev velja omeniti Vinatzerjevo smer v Ciavazesu, ki sta jo plezala Danilo Patarčič in Milan Črv. Patarčič je poleg tega skupaj s Petrom Dragarjem (AO Rašica, ostali AO Črnuče) v Paklenici ponovil Klin in Sažeti.

Ponovni razpis za treking
Komisija za odprave v tuja gorstva bo letos priredila treking v Nepal, in sicer so na voljo tri variante: ena možnost je Lantang, druga treking okoli Anapurn, skupaj z Lantangom pa bi bilo možno obiskati tudi Tibet. Približna cena je 1200 dolarjev, treking pa bo trajal od 1. do 30. novembra letos.
Za vse zamudnike bo sestanek 24. t. m. ob 16. uri v prostorih Planinske zveze Slovenije, kjer bodo na voljo natančnejše informacije.

Še o tekmovanju »Ham 87«
Ker morajo organizatorji pripraviti marsikaj, kar je vezano na imena udeležencev tekmovanja, opozarjajo, da se je mogoče prijaviti za Ham 87 le do 15. oktobra na naslov PDS Velebit, Radičeva 23, 41000 Zagreb.
Tekmovanje se, bo začelo dva dni kasneje na Pokojcu nad Varaždinom in bo trajalo dva dni. Tekmovanje bo ločeno za plezalke in plezalce, ocenjevali bodo tudi »stil«, sicer pa bo vse teklo po ustaljenih pravilih. Da pa ne bo morebitnih zadreg, bodo pred pričetkom tekmovanja pravila ponovno preučili in jih pravočasno vsem tudi razložili.

Tura devetih rek
SARAJEVO - Četverica planincev, ki se je poimenovala »družina Hojta«, je spet opravila lepo turo. Začeli so pri Popovem mostu (Tjentište) in do Medjirječja (na poti Kolašin - Titograd) prečili devet rek. Najpomembnejši del ture je bil vsekakor kanjon Male Komarnice, imenovan tudi Nevidio, kar je bil nekdaj velik »alpinistični« podvig. Posebnost je bil tudi kanjon Hrčavke (pod Treskavico, globok do 800 m). Na »turi devetih rek« so prešli tudi kanjon Velike Komarnice in Mrtvice ter masive Volujaka, Vojnika in Maganika. Pred tem so Judenič, Sabur in Šeškič spoznavali kanjon Ljute, Lepirica in Sabur pa Bobovački brijeg.

Oskrbnika iščejo
SENOVO - Planinsko društvo Bohor Senovo išče oskrbnika za svojo kočo na Bohorju. Kočo bi dali v zakup. Prijave zbirajo do 28. t.m.

Izlet na Uršljo
MARIBOR - Planinsko društvo TAM organizira 26. t.m. izlet v Kotlje, na Uršljo goro in Naravske Ledine. Odhod je ob 5.25 z vlakom z glavnega kolodvora, vrnitev pa ob 20.55 z vlakom. Skupne hoje bo osem ur. Izlet bo vodil Zdenko Piškur.

  21.09.1987


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredil: G. Š.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.