Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 22.02.1993

Delo, Šport: ... Slavko Svetičič prvi slovenski alpinist '92

Po tradicionalni anketi prva športna plezalka Nevenka Osredkar, med plezalci Tadej Slabe
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije je razglasila rezultate ankete za najboljše alpinistične dosežke in najuspešnejše alpiniste v minulem letu, obenem pa sta predsednik PZS Andrej Brvar in direktor SMELT International Jože Žagar podpisala pogodbo o pokroviteljstvu alpinistične odprave na K 2.
Med zimskimi vzponi je po anketi na vrhu naša prva ponovitev Ribe v Marmoladi, ki stajo opravila Janez Kešnar in Marko Prezelj, druga je prvenstvena No Passaran v Monte Rosi (Matjaž Jamnik in Bojan Počkar), tretja pa ponovitev Tuhinjske smeri v Travniku (Narmo Lukič in Miha Praprotnik). Domači vzponi so razvrščeni takole: Korenina v Triglavu (Franček Knez in Danilo Tič), Črni baron v Planji (Slavko Svetičič), prva prosta ponovitev Bergantove smeri v Triglavu (Matjaž Jamnik, Marko Prezelj in Benjamin Ravnik), med vzponi na tujem pa je bil daleč najbolje ocenjen prvi vzpon na Menlungtse v Tibetu, ki sta ga opravila Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, sledita ponovitev Zenvata Mondatte v El Capitanu (Vlado Rotovnik in Danijel Vezonik) in prvenstvena Zlati prah v Marmoladi (Franček Knez in Slavko Svetičič).
Anketiranci so ocenjevali tudi dosežke posameznih alpinistov, ekstremnih smučarjev ter športnih plezalcev in plezalk. Prvi alpinist je Slavko Svetičič (AO Idrija), drugi Marko Prezelj (AO Kamnik), tretji pa Janko Oprešnik (AO Impol), ekstremni smučarji: Dejan Ogrinc (AO Črnuče), Andrej Zorčič (Akademski AO), Davo Karničar, športne plezalke: Nevenka Osredkar (AO Kranj), Metka Lukančič (AO Trbovlje), Miranda Ortar (Soški AO), plezalci: Tadej Slabe (AO Matica), Marko Lukič (AO Kozjak), Aljoša Grom (AO Vrhnika).
Najboljša športna plezalka med mladinkami je po anketi Nataša Stritih (AO Tržič), med mladinci pa Uroš Perko (AO Kamnik). Izmed 60 vprašanih je bilo 55 odgovorov na anketo.

(J. D.) (24/2-93)

Nova smer v Rzeniku
Gregor Kresal in Sebastijan Semrajc (AO Matica) sta med 20. decembrom lani in 8. februarjem letos v Rzeniku splezala novo smer oziroma varianto med smerema Peklenska cedevita in Peklenska pomaranča. Imenovala sta jo Hudičeva limona in jo posvetila Roku Žaklju. Spodaj poteka cikcakasto po previsih in ploščah med obema smerema, po petem raztežaju sta celo varovala v Peklenski pomaranči, nato pa po sedmem raztežaju prišla do luske pod gredino v Peklenski cedeviti. Nad gradino sta zlezla še dva raztežaja variante Pomaranče, potem pa po njej in malo pred vrhom zavila levo v izstop Centralnega stebra.
Ocenila sta jo ED, V+, A3-A4, V-VI, A2-A3, 380 m. Plezala sta trideset ur. Prvi raztežaj sta zlezla 20. 12., drugega 3. 1., tretjega, najtežjega, 30. in 31. in 1. (tedaj je Kresal tudi prosto preplezal drugi raztežaj, najprej ocenjen VI+, A1, in ga ocenil VII+), od tu naprej pa sta splezala do vrha 7. in 8. 2.
Plezanje v prvih treh raztežajih se je zavleklo zaradi mraza in ledu. V spodnjem previsnem delu sta zavrtala pet svedrovcev, od tega štiri na varovališčih. V skali sta pustila v svedrovcih dve ploščici, poleg tega pa še štiri kline. Za smer sta sicer uporabila petnajst jeseničanov, sedem specialcev, pet profilov, nekaj kratkih debelih klinov, komplet frendov, en krempelj, ponavljajoči pa bodo rabili še tri ploščice.

ALEŠ BELČEVIČ

Nova tehnika Tržačana v Ospu
Ivo Buda (SPD Trst) z dvema soplezalcema preplezal novo, zahtevno tehnično smer v veliki steni

Od srede septembra 1992 do 9. februarja letos je mladi tržaški plezalec Ivo Buda (AO SPD Trst) z dvema soplezalcema preplezal novo, zahtevno tehnično smer v veliki osapski steni. Imenuje se Ummaguma in je ocenjena VI, A3. Pred tem je avgusta in v prvi polovici septembra v navezi splezal tele smeri: Staro, Gobo, Tržaško, Pajkovo streho, Internacionalno in Etiopski sindrom, sam pa Gobo in Staro.
Za smer je bilo porabljenih deset plezalnih dni (55 ur). Šest dni je smer opremljal s soplezalcema, štiri dni pa sam. Prve tri raztežaje (A3, A2, A2+) je Budo varoval Tržačan Renzo Cortese, četrti, peti in šesti raztezaj je Buda plezal sam (V+, A1-3), zadnje tri raztežaje pa je splezal z Renatom Sitarjem (IV—VI, Al). Smer se začne levo od Pajkove strehe, jo v drugem raztežaju prekriža in poteka desno od nje samostojno do police pred zadnjim raztežajem Pajkove. Po njem zavije desno v vršno steno, kjer sta še dva prosto preplezljiva raztežaja. Ocene raztežajev so potemtakem tele: A1—A3,
A2, A1-A2+, V+ A1, A1-A3, A1-A2, V A1, IV-VI in V+. Smer karseda izkorišča naravne prehode in je zato zelo dolga, kar 245 m. V steno so zavrtali šestnajst svedrovcev, od tega devet na stojiščih, ki imajo po dva svedrovca, dve varovališči sta na drevesu, dve pa na frendih. V steni so pustili vse ploščice v svedrovcih in osem klinov. Za varovanje je Buda včasih prevrtal kapnik in napeljal prusik, večkrat pa je izdolbel luknjico za krempeljc, ki ga je v smeri uporabil kar šestdesetkrat. Za ponovitve predvideva dva dneva, od opreme pa serijo frendov, serijo zatičev, petnajst pomožnih vrvic, krempeljce in nekaj klinov.
Ivo Buda ponavljalce prosi, naj pustijo smer opremljeno in naj ne vrtajo novih svedrovcev, morebitno spremembo ocene pa naj povedo gospe Elici Vehar, kjer se dobi tudi skica smeri.

ALEŠ BJELČEVIČ

Baski v Himalaji 74/92: 36 na osemtisočakih
Znimiva in kvalitetna monografija, izključno posvečena lepim himalajskim dosežkom Baskov

V založbi Pyrenaica iz Bilbaa je izšla zanimiva in kvalitetna monografija Vascos en el Himalaya 1974—1992, Cronica de una aventura. Kronika torej, ki je izključno posvečena himalajskim dosežkom Baskov (teh pa je v Španiji komaj 2% ali 2,5 krat manj kot nas) in tudi napisana je v njihovem jeziku.
Po velikosti je knjiga podobna naši Na vrhovih sveta, jo pa prekaša po obsegu (16,5:11 tiskarskim polam), je vsa na umetniškem papirju, zato so tudi najmanjše ilustracije barvne, tekst je manj stisnjen ... Poudarek je na avtorskih člankih in tudi večjih je, nekoliko manj pa je faktografskih prikazov. Zanimive pa so tudi tabele na koncu, ki jih je pripravil nenadkrljivi statistik Himalaje Antxon Iturriza.
Iz ene izmed teh tabel lahko razberemo, da je bilo do konca 1992 na osemtisočakih že 36 Baskov, rekorder Atxo Apellanitz pa dvakrat na Čo Oju, na Gašerbrumu 2 in Nanga Parbatu ter srednjem vrhu Šiša Pangme. Na prvem, Daulagirju, so bili leta 1979, lani pa so bili kar na treh: Nanga Parbatu, Čo Oju in Everestu. Tudi sezam vrhov, s katerimi so se doslej že skušali, je prav impozanten.
Za primerjavo (seveda ne kvalitativno, ta s tabelami ni mogoča, le številčno) z dosežki drugih držav pa so dodali še dve posebni tabeli. Iz pregleda vzponov na osemtisočake (do 30. novembra 1992) tako lahko med drugim ugotovimo, da Slovenija (Iturriza je več kot na tekočem tudi s političnimi dogodki; že nekaj časa »pozna« Eslovenio, pa Croacio, tako kot seveda tudi Rusio; zadnji čas loči tudi že Eslovaquio od Republica Checa...) s Španijo deli 10. —11. mesto z osvojenimi dvanajstimi samostojnimi osemtisočaki. Vseh držav, katerih alpinisti so se doslej že povzpeli na kak osemtisočak, je 51; kar 17 takih s komaj po enim in samo šest z vsemi 14.
Še pogled na seznam »osvojiteljev« Everesta, najvišjega vrha sveta: iz Nepala jih je doma - razumljivo - največ, kar 81, z 119 pristopi na vrh. Sledi 62 Američanov (66 pristopov), pa »le« 29 Japoncev (35 pristopov), 25 Francozov, 23 Kitajcev, 19 Indijcev in prav toliko Rusov, 14 Špancev (kar 8 med njimi je Baskov) in enako število Nemcev... Na 19. mestu je Slovenija s šestimi alpinisti, na koncu, na 3 i. - 37. mestu s po enim pa Makedonija, Češka, Izrael... Sicer pa je bilo do zadnje zimske sezone na Everestu že 428 ljudi, ki so skupno opravili kar 485 pristopov.

FRANCI SAVENC

Vzponi na Štajerskem
Tomaž Skerlovnik (AO Kozjak) in Boštjan Slatenšek (AO TAM) sta 16. januarja v Lanežu v severni steni Raduhe splezala novo smer - Raz mučenikov. Visoka je 110 m (3 raztežaje), težka V, A1, skala je kar solidna. Gre v desnem delu, kjer je trikotna stena, levo od votline.
Andrej Jeler in Andrej Senica sta januarja v Brunntalu v Avstriji zlezla Cerberusa (VI-, Al, 120 m), Boris Lorenčič in Andrej Senica pa 10. 2. v Ratengratu Südwest (VI, 120 m). Boris Lorenčič in Boris Strmšek sta 24. 1. v Koglu zlezla Rumeno zajedo. Peter Ferk, Vlado Fras, Boris Lorenčič in Boris Strmšek so v Triglavu ponovili Slovensko, Bogdan Rojs in Boris Strmšek ter Peter Ferk in Andrej Jeler (vsi AO Kozjak) pa so 6. in 8. 2. ponovili Marjetico v Škarjah (V, 75-90735-55°, 40 m). V njej so razmere skoraj idealne, snega je malo, je pa trd, skala je le v prvem raztežaju in v žlebu, kjer je navadno sveča. Marjetico sta ponovila tudi Miha Peternel (AO Akademik) in Mare Vrevc (AK Vertikala). Predlagata oceno IV+, 75-80/40° in obenem pripominjata, da pri nas pogrešata normirano težavnostno lestvico s primerjalno tabelo za ledne, zimske vzpone; za slapove je, za ledne smeri na ni.

(AB)

Razstava o prof. Orlu
V Trzinu bodo predstavili življenje in delo alpinista, gorskega reševalca, dolgoletnega predsednika PD Celje in urednika Planinskega vestnika
V jubilejnem letu organiziranega planinstva na Slovenskem praznujejo člani PD Onger Trzin 10. obletnico svojega društva in 80. obletnico prof. Tineta Orla. V počastitev jubilejev bodo pripravili kar Teden trzinskega planinstva, ki se bo začel v petek, 26. t.m., z odprtjem razstave o prof. Tinetu Orlu v avli OŠ Trzin. Slavnostni govornik na otvoritvi bo osebni prijatelj prof. Orla dr. Matjaž Kmecl, citate iz pisanih prispevkov prof. Tineta Orla in del, ki govorijo o profesorju, bo brala dr. Mojca Zaje, za glasbeno spremljavo pa bodo poskrbeli Kamniški koledniki.
Prof. Tine Orel je bil alpinist in gorski reševalec iz Trzina, ki je 17 let vodil PD Celje, kar 30 let pa je urejal tudi Planinski vestnik. Z objavljanjem novic in poročil o alpinističnem dogajanju v tujini je storil veliko za priljubljenost in seznanjanje z alpinizmom pri nas, novice v Planinskem vestniku pa so bile pred začetkom objavljanja Alpinističnih novic v Delu najpomembnejši vir informacij za naše alpiniste. Prof. Orel je na straneh Planinskega vestnika rad objavljal članke z alpinistično tematiko, s svojim spodbujanjem in vabljenjem pa je tudi pridobil marsikaterega slovenskega alpinista za pisanje. Zelo pomembna je njegova pomoč pri zbiranju in urejanju knjig naših pomembnih planinskih piscev: dr. Mihe Potočnika (Srečanja z gorami), dr. Franceta Avčina (Kjer tišina šepeta) in Janka Mlakarja (Iz mojega nahrbtnika). Prevedel je Terrayeve Osvajalce nekoristnega sveta in Tichyevo Himalajo, uredil pa je vrsto drugih za naše planince pomembnih knjig n. pr. Življenje v naravi.
Za profesorja Tineta Orla lahko rečemo, da je bil izjemen garač, med drugim je dobro opravljal kar 40 funkcij, in da se je odločilno vpisal v zgodovino našega planinstva in alpinizma. Ni čudno, da so se na poziv Trzincev, za sodelovanje pri pisanju njihovega jubilejnega biltena, s prispevki in spomini na prof. Tineta Orla radi odzvali, dr. Matjaž Kmecl, dr. Miha Potočnik, Tone Škarja, Andrej Brvar, Vlasto Kopač Marijan Krišelj, Erna Meško, Vlado Novak in Mirko Lužnik. Bilten prinaša članke o prof. Orlu in 10-letnem delu PD Onger Trzin, katerega častni član je bil prof. Orel. Trzinski planinci bodo v tednu planinstva v Trzinu pripravili tudi več drugih akcij. Med drugim bodo imeli dva izleta, o svojih najnovejših uspehih jim bo predaval Marko Prezelj, imeli bodo, projekcijo starih planinskih filmov, ob diapozitivih in videofilmih bodo obujali spomine na, društvene akcije, za konec pa pripravljajo še slavnostni občni zbor društva.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo v Trzinu je prevzel župan domžalske občine E. A. Schwartchbartl, podprli pa so jo še številni zasebniki, podjetja in ustanove iz Trzina in okolice.

ŠTEBE

ALPINISTIČNE NOVICE

Iz serije »Tomo Česen predstavlja«
Na 1. programu TV Slovenije bo danes na sporedu šesta, predzadnja oddaja iz nove serije »Tomo Česen predstavlja«. Oddaje iz Amerike so se končale in tako se avtorja Tomo Česen in Matjaž Fistravec selita v Evropo. Danes si boste (v okviru Regionalnega programa Maribor, Tele M ob 18.10) lahko pogledali plezalna področja južne Francije. V svetovno znanih centrih Buoux, Volx in Cimai sta za vas plezala Tomo Česen in eden najboljših športnih plezalcev na svetu Jean-Baptiste Tribout.

Sabalan — drugi v Iranu
Robert Posel iz Maribora in Izidor Tasič, doma iz Brežic, sta lani jeseni dodobra prekrižarila Iran. Seveda sta si zaželela tudi gora. Žal pa nikakor nista mogla dobiti pravih informacij; literatura, če je že bila, je bila v njihovem jeziku, napisana z njihovimi pismenkami ... Kljub temu pa sta si nekako le »privoščila« izlet na drugi najvišji vrh države Kuh-e-Sabalan. Iz Tabriza glavnega mesta (iranskega!) Azerbajdžana sta se z avtobusom odpeljala v Kotorsui. Nadaljevala sta peš (6 h) do bivaka, pravzaprav dveh zidanih hišk različnih starosti in (le) golih sten, ki sta na višini približno 4000 m. Do cilja je bilo potem le še štiri ure hoje po »prijaznem« vzhodnem grebenu. Vrh naj bi bil po enih podatkih visok 5010 m, po manj »optimističnih« pa že ne spada več v družino pettisočakov. Sicer pa je vulkanskega izvora, nekakšna sedlasta planota z različnimi izboklinami. Zelo lep je vulkanski krater z jezercem.
V podnožju je veliko toplih vrelcev.

(F. S.)

30 let KOTG
Ob tridesetletnici Komisije za odprave v tuja gorstva pri PZS ter pred odhodom državne odprave na K2 bo jutri, v torek 23. 2., ob 11. uri v podjetju SMELT tiskovna konferenca, zvečer ob 18. uri pa predstavitev najboljših lanskih alpinistov, plezalcev in alpinističnih smučarjev, predstavitev pomena in dosedanjega dela KOTG in umetniški večer. Besedila bosta brala Vojko Zidar in Aleš Valič, igral pa bo Lado Jakša. Od torka do petka bo od 7. do 18. ure odprta tudi razstava fotografij in opreme z odprav.

(AB)

Kmbač v Zgorelcu
Srednja generacija članov AO Nova Gorica, ki večinoma živi na Bovškem, je bila letošnjo zimo precej aktivna. Plezali so seveda predvsem zaledenele slapove: Ferjanovca, Reščev slap, Kaskade, Postmodernizem, slap nad planino Zapotok, ki ga še nimamo registriranega (plezala Bratuž in Rot), pa tudi v Italiji, okoli Rabeljskega jezera idr. Ipavec, Bratuž in Rot pa so preplezali tudi novo smer v severovzhodni steni Zgorelca (nad Zadnjo Trento), ki so jo poimenovali Kmbač, po narečni besedi za leseno posodo v kakršno so nekdaj molzli mleko; ocena V+, 45-65°, 500 m.

Priznanja za dosežke
LJUBLJANA - Drevi ob 18. uri bo v veliki dvorani podjetja SMELT na Dunajski 160 v Ljubljani slavje ob 30-letnici Komisije za odprave v tuja gorstva PZS. Po kratkem opisu in ocenitvi našega odpravarstva in organizacijskega dela KOTG, ki ga pripravlja sedanji načelnik Tone Škarja, bo še »avdio-vizualna« predstavitev aktivnosti, s kadri iz filmov o prvi odpravi na Trisul ter o južnih stenah Makaluja in Lotseja, z diapozitivi, glasbo in teksti naših znanih piscev.
V nadaljevanju pa bo še tradicionalna podelitev priznanj najuspešnejšim (alpinistom, plezalcem ter smučarjem in seveda tudi pokroviteljem) v lanskem letu. In v preddverju dvorane bo vse do 26. februarja priložnostna razstava fotografij, umetniških slik, opreme in literature s himalajskih odprav.

(F. S.) (23/2)

Predstavitev priložnostnih znamk
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije vabi na predstavitev dveh priložnostnih znamk, ki sta ju v počastitev stoletnice ustanovitve SPD in stoletnice rojstva pomembnega slovenskega alpinista in gorskega reševalca J. Čopa, izdala Ministrstvo za promet in zveze ter Sestavljeno PP podjetje Slovenije. Predstavitev s tiskovno konferenco bo 27. t.m.,ob 10. uri v mali dvorani Doma tiska (Delo), Dunajska 5.
 

  22.02.1993


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


 Vir: arhiv planID, Priredila: I. K.

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.