Delo, Šport: ... »Črni panter« v Breithornu
Žiga Petrič in Bojan Počkar sta za prvenstveno smer v SZ steni Breithorna porabila 12 ur
Žiga Petrič in Bojan Počkar (oba AO Železničar) sta 5. avgusta preplezala prvenstveno smer Črni panter v Breithornu (4165 m). Njun vzpon je potekal desno od klasične Welzenbachove smeri. Turo sta začela 4. t.m. v italijanskem mestecu Cervinia, od koder sta se z žičnico odpeljala na Plato Rosa (3500 m). Potem sta sestopila pod severozahodno steno Breithorna in si na vstopu, približno 3000 metrov visoko, uredila bivak.
DVE SLOVENSKI SMERI - V Breithornu se leva imenuje Karantanska (Mežnar-Počkar, 25. 6. 94), desna pa je nova - Črni panter.
Vstopila sta naslednje jutro ob petih. Dve uri sta porabila za spodnji, ledni del stene. Plezala sta mimo serakov, nekajkrat pa kar čeznje. Varovala sta samo dva strma raztežaja z naklonino 75 do 80°. Vse drugo sta plezala nenavezana, saj je naklonina v glavnem le med 50 in 60° ter tu in tam 75°. Na nadmorski višini 3400 metrov sta prišla do skalnega dela stene, ki je bil skoraj povsem kopen, tako da sta lahko plezala v plezalkah.
V skalah sta se ves čas varovala. Potegnila sta 9 raztežajev. En raztežaj sta ocenila VII-, tri VI+ (eden od njih je bil kombiniran VI+, 85°), tri VI in dva IV - V. Ob 14. uri sta bila na vrhu skalnega dela stene na višini 3850 m. Spet sta se preobula v plastične čevlje in po dveh raztežajih kombiniranega plezanja v skali in ledu prišla do položnejšega snežišča (60°). Po njem sta prišla do višine 4000 metrov, kjer se stena spet postavi pokonci. Po dveh raztežajih (do 70° in V+) sta prišla pod vršne serake. Obšla sta jih po levi strani in ob petih popoldne stala na vrhu.
V steni sta varovala 19 raztežajev, od tega 9 v skali in 10 v kombinaciji in ledu. Nenavezana sta plezala le ledišča strma do 65°. Razmere so bile dobre, le zadnjih 100 metrov so se poslabšale, ker je bil na ledu nov sneg Temperatura je bila ves čas nad lediščem, tako da nista imela težav pri plezanju v plezalkah. Smer poteka v vpadnici serakov. Petrič in Počkar sta računala, da zaradi daljšega obdobja lepega vremena ne bo podorov. Stena je bila v času njunega vzpona res mirna.
Smer sta imenovala Črni panter - po staroslovenskem simbolu. Ocenila sta jo ED, VII- / VI, 85° / 65°, 1100 metrov, 12 ur.
MIHA PETERNEL
Izšli so Novi Grintovci in Dnevnik
LJUBLJANA - Planinska zveza Slovenije je izdala drugo, popravljeno in dopolnjeno izdajo karte »Grintovci 1:25.000«. Zasnova je še vedno »izpod peresa« Miroslava Črnivca, izvedbo sta prevzeli Irena Schiffrer in Renata Misdaris, oblikovala jo je Tatjana Bizilj, kartografska in tehnična izvedba ter tisk: Inštitut za geodezijo in fotogramertrijo FAGG, Ljubljana.
Karto, ki je prvič izšla leta 1987, ima še stare značilnosti serije 1:25.000, ki so jo definirali v IGF. Tipiziran dvobarvni ovitek na hrbtišču, kjer je še panorama Grintovcev in pregledna karta le-teh z okolico (1:100.000) ter risbe 12 planinskih postojank z osnovnimi podatki, na »prvi strani« pa sama karta, ki zajema celoten list z izjemo štiricentimetrskega desnega pasu z legendo. Ob robu pa so (kot že na najnovejši Julijske Alpe-vzhodni del, 1:50.000) vendarle tudi oznake koordinatne mreže, ki v rajnki Jugoslaviji sicer res niso bile dovoljene, v samostojni Sloveniji pa niso prepovedane; smo jih pa zaman iskali npr. še na lansko leto izdani noviteti »Triglav 1:25.000«!
Čeprav karta nima manir in prenekaterih novosti najnovejše serije planinskih »špecialk« (prvenec je lanski »Triglav 1:25.000«), lahko zapišemo, da je več ali manj na kvalitetnem nivoju naših tovrstnih kart. Le cena preseneča! Kar po 830 SIT jo prodajajo! Stane torej več, kot večina naših planinskih vodnikov. Ali pa karta Triglava enakega merila, le da večjega formata, bolj dodelane oblike, v celoti modernizirana ... je še vedno po 640 in celo »novi Julijci«, ki so največji, tako po formatu kot po območju, ki ga pokrivajo, stanejo samo malo več, 900 SIT; vse seveda brez 5% prometnega davka. Pa se ni moč izgovarjati na nikakršne posebne »razvojne stroške«, teh tokrat prav gotovo ni bilo, in tudi inflacija ne more biti kriva take razlike. Sicer pa je včasih (in ponekod še vedno) veljalo, da imajo istovrstni izdelki - s tega področja - več ali manj enako ceno (eventuelne večje stroške posameznih izdelkov zna vsak dober gospodarstvenik, če je treba, seveda, primerno porazdeliti)!? Na kupce namreč taka enotnost dobro vpliva.
Povejmo še, da so v ekonomatu PZS (na Dvoržakovi 9 v Ljubljani posluje, tel. 312-553 ali 315-493) dobili tudi nove Planinske dnevnike. Knjižice, formata kot ga imajo naši standardni planinski vodniki, lahko vrsto let služijo za beleženje vtisov s potepanj po gorah, pa tudi odtiskanje žigov, stanejo pa le 200 SIT. V njih je poseben prostor namenjen vpisu podatkov o lastniku, natisnjeni so napotki za dajanje znakov v sili in za klic helikopterja, pa še Častni kodeks slovenskih planincev in Hišni red, ki velja v naših planinskih postojankah.
FRANCI SAVENC
Prvenstveni vzpon v divjem ostenju Loške stene
Miha Kajzelj (AK Vertikala) in Gregor Kresal (AO Lj. -Matica) sta 5. avgusta preplezala novo smer »Bitka za neznano« v severni steni Bavha (2146 m) v Loški steni nad dolino Koritnice. To je šele druga smer v tej steni. Prvo smer sta v tej skriti steni splezala Edo Kozorog in Igor Škamperle 31. 8. 1984 in jo imenovala Stečina.
Najnovejša smer se loteva osrednjega problema stene. Vstop je v škafastem kotlu v vpadnici vrha. V spodnjih petih raztežajih, ki potekajo po spranih ploščah in privedejo do prve gredine, se težave gibljejo do VII-. Ta del smeri ne nudi najboljše skale.
Na prvi gredini sta se plezalca znašla v labirintu balvanov pod osrednjo previsno steno. Prvih 150 metrov nad gredino je najtežji del smeri. Preplezala sta ga po monolitni razčlembi, ki je sprva bolj slabo izražena, nato pa preide v izrazito dvojno poč. Težave se ves čas gibljejo v okviru sedme stopnje, ključno mesto pa sta ocenila VIII-. To je tudi edino mesto v smeri, ki ga nista preplezala na pogled. Najprej sta ga opremila (VII+, A0), se spustila nazaj, potegnila vrv iz klinov in ga še enkrat preplezala prosto z varovanjem od spodaj. V najtežjih raztežajih je skala kompaktna, z zatiči in frendi pa sta si lahko uredila odlično varovanje.
V zgornjem delu se stena malo položi. Čez drugo in tretjo gredino sta potegnila 6 raztežajev v okviru šeste stopnje, nato pa so jima ostali le še štirje lažji raztežaji do roba stene.
Bitka za neznano je dolga 700 metrov ( 21 raztežajev), zanjo pa sta Kajzelj in Kresal porabila 14 ur. Ocenila sta jo VIII-/VII-. Kajzelj meni, da je po zahtevnosti primerljiva z Ledenimi rožami v Prišni glavi. Skala je v povprečju celo nekoliko boljša kot v Šitah. V smeri so ostali štirje klini, ponavljalci pa naj s seboj vzamejo še 15 klinov ter komplet zatičev in frendov. Med vzponom nista zavrtala nobenega svedrovca.
(M. P.)
Odprava na Novo Gvinejo
Stane Klemenc sporoča, da je na odpravi na Karstenz Pyramido še nekaj prostih mest. Na poti bodo od 25. novembra do 25. decembra 1994. Stroški na udeleženca bodo okrog 5000 USD. Podrobnejše informacije lahko dobite v Dia studiu, Tomšičeva 4, Ljubljana, tel. (061) 215 - 747.
(M. P.)
Izvrsten vzpon Martine Čufar
Martina Čufar je na pogled preplezala Madonno (7b+) v Bohinjski Beli. Pred vzponom ji je eden od plezalcev vpel komplete v svedrovce. To je do sedaj najboljši vzpon slovenskih plezalk, opravljen na pogled (to pomeni, da je bil opravljen v prvem poskusu, ne da bi plezalec smer preplezal kdaj prej in ne da bi imel o njej kakršnekoli informacije).
V članku o Martini Čufar, ki je bil objavljen prejšnji teden, je prišlo do dveh napak. Nathalie (7b) ni preplezala z rdečo piko, ampak na pogled (tudi tu so ji predhodno vpeli komplete). V Plesu komarjev (7b+) je uspela v prvem poskusu, ne da bi prej karkoli vedela o smeri. Vendar pa si je sama vpela komplete, tako da bi težko govorili o vzponu na pogled. Čufarjevi pri uresničevanju plezalnih načrtov pomaga Treking šport.
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Severna stena Eigerja je praktično kopna
V Švico so odpotovali Tomaž Humar, Janko Oprešnik in Milko Kropej, vendar pa z vremenom in razmerami niso imeli posebne sreče. Tomaž Humar in Janko Oprešnik sta 10. in 11. avgusta potegnila novo smer v skrajno desnem delu severne stene Eigerja. V tem delu je stena visoka le še dobrih 300 metrov. Vstopila sta 10. 8. okrog poldneva v slabem in hladnem vremenu. Zvečer sta se spustila nazaj pod steno, naslednji dan pa smer dokončala. Med vzponom jima je nagajal dež, stena pa je bila ves čas zavita v megle. 360 metrov visoko smer sta imenovala Črna luna (VII, 12 ur). Plezanje je bilo psihično precej zahtevno, saj je bila skala zelo krušljiva, težave so bile konstantne, varovanje pa slabo.
V osrednjem delu te 1800 metrov visoke stene je ves čas padalo kamenje. V njej praktično ni bilo snega. Na prvem in drugem ledišču ga ni bilo niti za vzorec, v Pajku pa le malo. Vzpon po Klasični smeri bi bil zaradi pomanjkanja snega in ledu verjetno zelo zahteven. Zanimivo je tudi, da nista niti pod steno niti v njej videla nobenega alpinista.
Na povratku domov so se ustavili še v Val di Mellu. V steni desno od Precipizio del Asteroidi so preplezali (verjetno) prvenstveno smer Polhov pastir ( VII, A2, 250 m). Med vzponom so čistili s travo zarasle poči, v njih pa so čepeli polhi.
Med vzponom niso našli nobenih sledi predhodnikov, le na vrhu so našli opremljeno stojišče, do katerega pa se da priti še kje drugje kot po njihovi smeri.
(M. P.)
Nova smer v Vežici
Urban Golob (AO Matica) in Miha Peternel (AAO) sva v Vežici preplezala in opremila novo smer z imenom Tik pred dvanajsto. V njej sva pustila 37 Petzlovih svedrovcev (M8). Vse sva zavrtala med plezanjem od spodaj in tako opravljen vzpon ocenila VI+, A1. Vse raztežaje sva ponovila tudi prosto (VII/V+ do VII-). Smer poteka najprej levo, nato desno in na koncu spet levo od smeri Geršak - Grčar. Tri stojišča nove smeri so v smeri Geršak - Grčar. Na teh sva zavrtala po en svedrovec, na ostalih pa po dva. Zadnji raztežaj sva preplezala najprej po lažji varianti (najprej V+, potem III), v kateri sva našla tudi sledove predhodnikov. Nato sva se spustila čez lažji del raztežaja in od spodaj opremila še težjo varianto čez gladko ploščo (VII-). Za vse skupaj sva porabila 24 ur efektivnega plezanja v treh ločenih dneh. Skala je dobra, ponekod celo odlična. Ponavljalci bodo za smer porabili približno 4 ure. S seboj naj vzamejo nekaj frendov in komplet zatičev. Skico smeri lahko dobijo v trgovini Iglu šport na Tržaški cesti v Ljubljani, ki nama je omogočila ugoden nakup svedrovcev.
(M. P.)
Trekinga v Mehiko in Argentino
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS razpisuje dva trekinga. Na prvem bodo obiskali Mehiko, spoznavali njene turistične in zgodovinske znamenitosti ter se povzpeli na katerega od pettisočakov. Potovanje bo trajalo od 3. 11. do 22. 11.
Drugi treking bo udeležence popeljal v Argentino in Čile. Poskusili bodo z vzponom na Aconcaguo. Obiskali bodo tudi Mendozo, tihomorsko obalo in južni Čile. Odhod bo 20. januarja, treking pa bo trajal štiri tedne.
Prijave z vplačilom akontacije sprejema pisarna PZS. Spoznavna večera za prijavljence bosta 6. 9. ob 18.00 uri za Mehiko in ob 19.30 uri za Argentino.
(M. P.)
Novice iz plezališč
Albin Simonič je pred odhodom v Ameriko v Kotečniku preplezal prečnico Muskulus (8a), v Retovju pa je uspel v Pokraculji (prav tako 8a). Veteran Cac Langerholc je v plezališču Pod Sušo pri Železnikih preplezal Sence poletja (7c+).
(M. P.)
Izlet na Creto Forato
KMS pri PZS prireja 18. 9. enodnevni izlet na Creto Forato. Odhod bo ob 5.00 uri izpred PZS, povratek pa v večernih urah. Prijave z vplačili sprejema PZS do 12. 9. oziroma do zasedbe mest v avtobusu.
(M. P.)