Delo, Šport: ... Albin Simonič je preplezal Superdiretissimo v Veliki Cini
Razen počitka v najtežjem raztežaju je vse preplezal prosto - Grmovšek čez večino smeri
Tri Cine so eden izmed simbolov italijanskih Dolomitov. Severni steni Zahodne in Velike Cine sta visoki 500 metrov in ves čas previsni, zato sta za alpiniste vedno predstavljali velik izziv. V šestdesetih letih so v teh stenah z obilno pomočjo tehnike potegnili vrtoglave diretisime, ki se jih v zadnjem času lotevajo prosti plezalci.
Superdiretissimo v Veliki Cini so leta 1963 prvi preplezali Nemci, leta 1991 pa sta jo Slovaka Milan in Pavel Pacek preplezala skoraj prosto, saj sta le v najtežjem raztežaju enkrat počivala v klinu.
Albin Simonič je prvič vstopil v smer sredi julija z Igorjem Puhanom, vendar ju je po 10. raztežaju nevihta prisilila k umiku iz stene. Simonič se je vrnil 4. 8. z Andrejem Grmovškom. Tokrat je smer preplezal tako kot brata Packo - v najtežjem raztežaju je počival, naštudiral detajl in prosto splezal do naslednjega stojišča. Grmovšek pa je enkrat počival v 10. raztežaju, v najtežjem pa si je čez detajl pomagal s klini. Slovaka sta smer ocenila z VIII+, vendar Simonič meni, da je dosti težja od Švicarske v Zahodni Cini, ki jo je preplezal lani in ima oceno VIII+/IX-, po nekaterih virih pa celo IX-. Zato predlaga za posamezne raztežaje ocene: V+, VII, VIII, VII, VIII-, VII+, VIII+, VIII+, VII+, VIII+/IX-, najtežji raztežaj verjetno IX-/IX, VIII-, potem pa težavnost popusti in ne preseže več zgornje šeste stopnje.
ALBIN SIMONIČ - Po treningu v plezališčih (na sliki v Guernici, 8a) v velike stene.
Zahtevnost smeri pa poleg težav povečuje tudi slaba skala, stari in nezanesljivi klini, dostikrat pa je potrebno plezati tudi nekoliko izven linije klinov. Čeprav sta Grmovšek in Simonič študirala le vsak po en raztežaj, vse druge pa preplezala v prvem poskusu, sta za smer porabila kar 14 ur in pol.
M. P.
Mrk v Druju
V sredo. 17. septembra, ob 1. uri, 33 minut in 20 sekund - v času luninega mrka in polne lune - je potresomer na jezu akumulacijskega jezera elektrarne Emosson na francosko-švicarski meji zabeležil sunek 2. stopnje po Richterju. Potres je povzročil odlom 90 m visoke, 30 široke in 5 m debele plasti najboljšega« granita v Zahodni steni Druja. Tako je zemeljska zgodovina obrnila majhen list in zbrisala nekaj slavnih plezalnih smeri in variant, kot so Ameriška diretisima. Thomas Gross, Francoska diretisima 1992, manjka lep del Bonattijevega stebra itd. Samo še tujci so plezali v Zahodni steni, ki je že dlje časa opozarjala na sumljive premike skalovja, pravijo reševalci na žandarmeriji v Chamonixu. V podoru ni bil nihče poškodovan, čeprav so v neposredni bližini, na bloku tik nad odlomom, bivakirali alpinisti. Ko se bo stena ustalila, bo prostor za nove smeri. Večina sten, ki so videti večne, so le vmesna stopnja v dolgem, a burnem življenju gora.
T. Š.
Iz Nepala
Šola za nepalske gorske vodnike uspešno poteka, kot sporoča vodja Bojan Pollak, in sicer vsak dan od 9. do 18. ure. Tečajnikov je 15, poleg štirih Slovencev sodelujejo še trije nepalski pomožni inštruktorji. Te dni so že odpotovali na teren v Langtang, kjer bodo tečaj nadaljevali z vzponi na tamkajšnje vrhove.
Tomaž Humar je sporočil, da je odprava Pumori - Nuptse v četrtek. 18. septembra, prišla v Namče Bazar, kjer bo počakala nekaj zaostalih tovorov iz Katmanduja in se obenem aklimatizirala. Vsi člani se dobro počutijo.
T. Š.
Plezalna šola
Plezalna šola Andrej Kokalj vpisuje nove člane od danes. 22. septembra, dalje v telovadnici OŠ Valentin Vodnik v Šiški. Na umetni steni ponujajo vadbo za osnovnošolce in rekreativce.
M. P.
Gore nad Sočo
Julijske Alpe so bogatejše za nov vodnik. Po »Bohinjskih gorah«, ki jih je posebej za Sidarto obdelal Tine Mihelič, je izšel sedaj še vodnik »Gore nad Sočo« Andreja Stritarja. (Prihodnje leto pričakujemo še tretjega za Julijce - »Zgornjesavska dolina«.)
Obliko in zasnovo vodnika ni več potrebno predstavljati. Je tradicionalnega (lepega!) videza, nekoliko povišanega formata, tiskan na zelo kvalitetnem papirju in poln barvnih fotografij (kar sedmih avtorjev), prikazov gora s potmi nanje (avtor Jurij Kolenc) in risb planinskih postojank (Anton Roje). Organiziranost vsebine je - kot smo že navajeni - zelo pregledna, predstavljeno pa je 60 poti, od lahkih, sprehajalnih, do večdnevnih, tudi zelo zahtevnih in neoznačenih. Pri vsaki pa so vsi potrebni podatki in nasveti. Za tistega, ki ne hodi kar povprek, rad pa bi spoznal najbolj zanimive poti in prehode, je vodnik kot nalašč.
F. S.
Prosta ponovitev Žaumaka
Smer Žaumak v Vežici sta Igor Jamnikar in Miha Praprotnik v letih 1985 in 86 od zgoraj opremila s svedrovci. Prvo prosto ponovitev je leta '93 opravil Marko Lukič in jo po raztežajih ocenil VIII+, VI+, IX+, IX- in VIII+, kar je bila takrat najvišje ocenjena prosta ponovitev v naših gorah. Drugo ponovitev je leto dni kasneje opravil Silvo Karo, tretjo pa 6. septembra letos Matjaž Jamnik.
Jamnik je smer preplezal z Draganom Todorovičem. Vse raztežaje razen najlažjega je preplezal kot prvi v navezi. Povedal je, da je smer tudi psihično zahtevna, saj svedrovci niso zavrtani tako na gosto kot v plezališčih.
M. P.
Športne smeri v Trenti
Gorsko rožo (VIII+/IX- oz. 7b) v Zadnjiškem ozebniku so lani preplezali in s svedrovci opremili tržaški in primorski alpinisti. Letos so jo ponovili Aljaž Anderle (T.E.R.R.A. šport) - Florjan Košir (Anderle NP), vse razen najtežjega raztežaja, ki je bil moker, Janez in Ines Skok (Janez NP, Ines 2 x A0) ter Marko Čar in Iztok Ipavec (oba NP).
Letos pa je Italijan Mauro Florit s soplezalci desno od Gorske rože opremili še eno smer in jo poimenovali Arlecchino servitore di due padroni (Sluga dveh gospodov). Dolga je 11 raztežajev in popolnoma opremljena. Spodnji del poteka v območju starejše smeri Črna lepotička, le da izbira težje prehode. Prvi plezalci so težave ocenili s 7a+, ponavljalci (Marko Čar - Ana Kosmač (stara 10 let!), Marko Prezelj - Matjaž Jamnik, Boris Čujič - Pavle Mintas), pa menijo, da težave ne presegajo francoske šeste stopnje.
M. P.