Delo, Šport: ... Nov odličen vzpon Metke Lukančič

Trboveljska športna plezalka je svojo zbirko preplezanih smeri ponovno obogatila še za eno smer z visoko oceno. V Kotačniku je v sektorju Oltar z rdečo piko uspela preplezati 17 metrov visoko smer CSN, ki ima oceno 8a+ (oziroma x po UIAA lestvici). To je njena druga smer s takšnimi težavami. Lansko leto je namreč v Mišji peči ponovila Sonce v očeh (8a+).
Za smer CSN, ki ima v spodnjem delu težji detajl z dinamičnim gibom, ostalo pa je vzdržljivostno plezanje, je Lukančičeva potrebovala 6 dni študija, potem pa je smer uspešno splezala v drugem poskusu.
Kot vemo, odhaja Metka Lukančič konec avgusta za dva meseca v ZDA. Glavni cilj so ji čim boljši vzponi na pogled, predvsem pa bo poskušala izboljšati svojo psihično trdnost, ki je za tekmovanja odločilnega pomena. Metka je namreč fizično izredno pripravljena in kot pravi sama, ji prav slaba psihična priprava onemogoča, da bi na tekmah svetovnega pokala pokazala vse svoje sposobnosti.
Poleg plezalne turneje po ameriških plezališčih se bo Lukančičeva z ostalimi člani reprezentance udeležila v ZDA tekme svetovnega pokala, ki bo v začetku oktobra v Baltimorju.

T. Č.

Brata Karničar opravila letos najdrznejši spust
Presmučala sta vzhodno steno Matterhorna - 1200 metrov visoko steno sta obvladala v borih 20 minutah - V steno sta se podala brez vrvi
10. maja popoldan sta se Davo in Drejc Karničar po obdobju slabega vremena povzpela do koče Hörnili ob vznožju gore. Po natančnem ogledu vzhodne stene sta ugotovila, da bo smučanje kljub skromni snežni odeji še vedno mogoče. Upala pa sta, da bo kvaliteta snega boljša, kot je bila v zadnjem času v naših gorah, kjer je velik problem predstavljal skorjast sneg.
Naslednje jutro sta sestopila od koče pod vzhodno steno.
V steno sta vstopila v centralnem delu. Sneg je bil primerne kvalitete, trd in grobo zrnat. Večina novozapadlega snega se je že splazila. Ker je stena obrnjena točno proti vzhodu, sta pričakovala hitro otoplitev pobočja. S tem se seveda močno poveča nevarnost padajočega kamenja. Naklonina stene v zgornjem delu naraste. Ozek žleb ju je pripeljal prav pod vršno rumeno skalno glavo Matterhorna (4477 m).
V žlebu je ponekod le tanka plast ledu prekrivala skale. Pod vršno skalno steno sta prečila na Ramo, kjer sta približno 4200 metrov visoko snela dereze in pospravila cepine ter nataknila smuči, v roke pa vzela smučarske palice. Zgornjih 250 višinskih metrov se namreč ne da smučati, saj postane gora povsem skalnata.
Smučanje 300 metrov visokega žleba v zgornjem delu stene je zahtevalo popolno koncentracijo. Izpostavljenost je bila zelo velika. Žleb je bil dvakrat prekinjen z meter in pol visokima skokoma. Z dobro pripravljenimi smučmi sta jih uspela preskočiti. Tudi na ledenih odstavkih so bile zanesljive Elanove smuči življenjskega pomena. Smučala sta po smeri vzpona, kar jima je močno olajšalo orientacijo. V osrednjem delu je sneg že toliko popustil, pa tudi naklonina se je zmanjšala, da je bilo vijuganje že kar uživaško. Užitek je kalilo le vedno več padajočega kamenja.

SLED DRZNEGA SPUSTA - Vzhodna stena Matterhorna (4477 m), ki sta jo presmučala brata I Karničar. Desno je greben Hörnli.

Za smučanje z Rame do položnega sveta na približno 3000 metrih nadmorske višine sta potrebovala le 20 minut. Opravila sta sedmo ponovitev smučanja po vzhodni steni. Smer sta ocenila s kompleksno oceno VI, mesta pa s S6 / S5, dve mesti S6+, višina 1200 metrov. Na turo sploh nista vzela vrvi. Davo je poudaril, da sta smer res presmučala, ne pa oddrsala ali »preštamfala«. Po Lauperjevi smeri v SV steni Eigerja je to njegova druga smučarska smer v velikih in slavnih gorah.
Za trening in pripravo na Matterhorn sta Davo in Drejc presmučala vrsto smeri po naših gorah. V Kočni sta smučala po Spomladanski (V-, 2 mesti S5) ter v območju Kremžarjeve poti z vrha do Češke koče (V+, 1 mesto S6). Peljala sta z Mlinarskega sedla v območju poti na Jezersko (V, 2 mesti S6). To smer sta prva presmučala že Nejc Zaplotnik in Mišo Jamnik.
V Dolgem hrbtu sta ponovila Prečenje S in SZ stene ( V, S5).
V vseh smereh sta imela težave s skorjastim snegom.
Obiskala sta tudi druge predele naših gora. Skupaj s Simonom Čopijem in Markom Čarom sta ponovila Osrednji steber v Bavškem Grintavcu. Za smer, ki je bila sprva ocenjena VI-, predlagata oceno V. Obiskala sta tudi Veliki vrh, kjer je bilo v zadnjih letih presmučanih veliko smeri. Po ogledu in prečesanju pobočja menita, da je stena prepoložna in preveč zaprta za res zahtevne smučarske smeri.
Po uspešnem obisku Matterhorna se zahvaljujeta Jezerskemu alpinističnemu odseku, tovarni Elan za smuči ter gospodu Janiju Krču, ki ju je po brezžični zvezi oskrboval z informacijami in spremljal njun vzpon in smučanje.

MIHA PETERNEL

Sivina in nezanimivost
Letošnji 42. mednarodni festival alpinističnega in raziskovalnega filma ni mogel skriti svoje krize - Številne zamere tudi slovenskemu deležu v Trentu
TRENTO - Da filmski festivali ne kreirajo podobe filmov in filmske produkcije, govorimo že dolgo. Da filmski festivali ne morejo zaustaviti ustvarjalne krize avtorjev, če se ta pojavi, je tudi jasno. Da dobri filmi lahko samo delno prikrijejo organizacijsko krizo, v katero zapade festival, tudi ni velika modrost. Kadar pa se srečata in soočita obe krizi, torej ustvarjalna in organizacijska, se je polomu težko izogniti.
Nekaj takega se je zgodilo pred dnevi v Trentu ob 42. mednarodnem festivalu alpinističnega in raziskovalnega filma. Po organizacijski plati je festivalske dni prekrila dolgočasna sivina, v programu ni bilo nič »že ne videnega« v preteklih letih; vse po znanem urniku in z istimi protagonisti. Videli smo razstavo znamk; mednarodno razstavo gorniških knjig; udeležili smo se tiskovne konference ob izidu knjige o prvem italijanskem vzponu na K2 leta 1954; zvedeli smo za letošnjega dobitnika literarne nagrade IT AS, itd.
In gledali smo filme, veliko filmov.
Režiserji v različnih državah snemajo veliko gorniških filmov, več kot bi si človek lahko predstavljal. Na festival so tako producenti prijavili kar 168 filmov iz 17 držav. Žal ne preveč stroga selekcijska komisija je v tekmovalni program spustila 85 filmov. Zastopali so 20 držav.
Zastopana je bila tudi Slovenija s 4 filmi v tekmovalnem programu.
Prva zamera letošnjemu festivalu je tako namenjena selekcijski komisiji, saj so se v programu znašli filmi, ki tja zagotovo ne sodijo. Pokazali so popolno pomanjkanje vsakršne ustvarjalne moči avtorjev.
Druga, verjetno še večja zamera je namenjena samim avtorjem, ki v večini filmov niso pokazali najmanjše volje in potrebe, da bi s svojimi filmi premaknili raven pripovedi za majhen korak naprej. Pedanten obiskovalec trentinskega festivala bi v skoraj vsakem prikazanem filmu lahko našel vrsto že večkrat videnih zgledov, izrečenih »globokoumnih« misli o alpinizmu, avanturi; prepoznal bi skoraj identične posnetke. Vse to daleč presega klišejstvo in se nevarno približuje drugi, za gorniški filmski žanr še usodnejši oznaki - »prepisovanje« ali celo »sporočilna in vizualna tatvina«.
Tako redki in izjemni so bili filmski biseri letošnjega festivala, da jih ne gre posebej in nadrobno opisovati. Čeprav bi jih komajda našteli na prste ene roke.
Prevladovala je sivina in nezanimivost. Iz alpinističnega filma - vsaj vtis je tak - je skoraj povsem izginil človek, uspešen ali neuspešen junak, s katerim bi se lahko gledalec poistovetil, podoživel radost uspeha in žalost poraza ali celo tragedije. Še tisti filmi, ki brez človeka fabulativno niso mogli, so ga prikazovali tako neosebno, hladno in neprizadeto, kot bi govorili o mrzlem kipu, ki zgolj po naključju govori in se premika.
Tretja zamera: v filmih je veliko preveč teksta. Avtorji si naravnost prizadevajo z gostobesednostjo pripovedi uničiti moč slike.
Četrta zamera: številne filme so kot režiserji podpisali ljudje, ki režiserji niso in s takimi izdelki tudi nikoli ne bodo postali. Ne zavedajo se, da je filmska režija posel, ki ga ne obvladajo že samo s tem, če se v končni špici podpišejo kot režiserji.
Peta zamera: namenjena je mednarodni žiriji, ki je z glavno nagrado ovenčala zagotovo ene ga najbolj amatersko narejeni filmov, francosko Zadnjo sezono, scenarista in režiserja Pierr Beccuja. Toliko vsebinskih, situacijskih in vizualnih nerodnosti v enem samem filmu, ki se skuša zgledovati pri Ermannu Olmiju že dolgo nismo videli.
Kar nekaj naštetih zamer je namenjenih tudi slovenskemu deležu na festivalu, ki razen igrane Morane Aleša Verbiča ni presegel programskega povprečja. Pa je po vsebinski plati vsaj Namaste Annapurna z odlično sliko Janeza Hrovata ponujala veliko več, kot pa pokazala.
Za gorniški film in trentinski festival je bilo letošnje leto zagotovo izgubljeno.

TONE FRELIH

ALPINISTIČNE NOVICE

Dirka okrog kola v Tamarju
V okviru tradicionalnega srečanja članov Akademskega AO v Tamarju - memoriala VTK - bo letos organizirano tudi alpinistično – turno-smučarsko tekmovanje. Start bo v soboto. 28. t.m. ob osmih zjutraj pri koči v Tamarju. Kol bo zapičen na Kotovem sedlu, na mestu, kjer se običajno zaključi vzpon pri turnem smuku. Zmagal bo tisti, ki bo najhitreje prišel okrog kola nazaj v Tamar. Uporaba smuči ni obvezna, prepovedana pa so padala in zmaji. Prijave bodo pobirali v petek zvečer in v soboto pred startom. Startnine ni. Tekme se lahko udeležijo vsi alpinisti.

(M. P.)

Tečaj alpinističnih veščin
Izletniški odsek PD Ljubljana - Matica organizira krajši tečaj alpinističnih veščin za mladinske in planinske vodnike društva. Tečaj bodo vodili inštruktorji ljubljanske postaje Gorske reševalne službe. Vabila so poslali vsem, katerih naslove imajo, vabijo pa tudi vse ostale, ki želijo aktivno sodelovati v izletniškem odseku. Prijave zbirajo v društveni pisarni na Miklošičevi (312-645) in v upravi društva na Trdinovi (13-12-020). Lahko pa se prijavite tudi pri organizatorju Vladu Habjanu (559-666). Rok za prijave je 26 maj.

(M. P.)

Republiški ledeniški tečaj
Letošnji začetni in nadaljevalni ledeniški tečaj bo v Zillertalskih Alpah v dneh od 9. do 12. junija, v primeru slabega vremena pa bo prestavljen za en teden. Udeleženci bodo nastanjeni v koči Eisbruggjoch. Podrobnejše informacije dobite na PZS, ga. Meta Vukič, (061) 312-553, kjer se lahko tudi prijavite. Rok za prijave je 31. maj. Stroški tečaja znašajo 4444 SIT in morajo biti pred odhodom nakazani na žiro račun PZS (50101-678-47046, s pripisom »za ledeniški tečaj«).

(M. P.)

Srečanje v Kamniški Bistrici
AK Vertikala, AO Domžale in AO Kamnik vabijo na srečanje alpinistov in plezalcev v Kamniški Bistrici. Srečanje s piknikom bo v soboto, 28. maja, ob petih popoldne na travniku, ki leži na levi strani ceste, sto metrov naprej od odcepa poti na Kamniško sedlo.

(M. P.)

Nekatere stene že kopne
V višjih predelih in na severnih straneh naših gora je sedaj še dovolj snega za smučanje, južne stene in nekatere severne stene z nižjim izstopom pa so že primerne za plezanje v skali. Kogel je kopen, le na dostopu je še nekaj snega, podobno je z zahodno steno Planjave. Tudi v stenah nad Krmo je večino snega že pobralo. Tako sta Janez Velikanje in Igor Mlinar že 7. maja preplezala SV raz Debele Peči.

(M. P.)

Smučanje z vrha Razorja in Mangarta
Andrej Terčelj in Borut Črnivec sta 10. maja smučala z vrha Razorja po severni steni v Mlinarico. Novo smer sta imenovala Žabji krak in jo ocenila V, 450 metrov. Večina težav je v spodnji polovici, kjer doseže strmina prehodov in prečnic 50 stopinj. V zgornjem delu pa je naklonina med 40 in 45 stopinjami. Razmere sta imela dobre, vendar pa je snega že primanjkovalo. Skozi desetmetrsko ožino sta morala sestopiti celo peš. Prismučala sta do višine 1450 metrov, potem pa je snega dokončno zmanjkalo. Smer je primerljiva s smučanjem z vrha Jalovca, le orientacija je težja.
16. maja je Črnivec sam smučal z vrha Mangarta na Mangartsko sedlo. Peljal je po smeri zimskega pristopa, ki poteka med Slovensko in Italijansko potjo. Smer, ki jo je imenoval Zimska, je ocenil V. Dolga je 400 metrov. Težja je zgornja polovica, kjer je tudi večja izpostavljenost. Naklon se giblje med 45 in 52 stopinjami. V zgornjem delu je bil sneg na soncu gnil, v senci pa trd, pod 2400 metrov pa so bile razmere odlične. S sedla je spust nadaljeval Čez jezik proti Belopeškim jezerom. Snega je zmanjkalo na višini 1240 metrov.

(M. P.)

V Storžiču in Arcu
Slavko Rožič in Janko Meglič (oba AO Tržič) sta konec aprila presmučala prvenstveno smer Severozahodne vesine v Storžiču. Začela sta na vrhu Črnega grabna, po njem peljala 20 metrov, nato pa sta zavila proti Petemu žrelu ter po njem nadaljevala do položnega sveta. Zgornjih 300 metrov nove smeri je popolnoma samostojnih. Ocenila sta jo s kompleksno oceno IV, v zgornjem delu pa je bilo eno mesto S5.
Prvomajske praznike sta preživela v Arcu. V Anticimi Colodri sta splezala Tyskyewicza (6b). Lotila pa sta se tudi daljše in manj obiskane stene Brente Alto. V njej sta preplezala smer »Via deli'Anniversario«. Smer je dolga 560 metrov, ocenila sta jo VI+/ VI, en raztežaj pa sta preplezala tehnično (A2). Zanjo sta potrebovala sedem ur. Spodnji del smeri je bil precej krušljiv. Težave v tem delu so III - V, en raztežaj VI. V zgornjem delu je skala dosti boljša, težave pa se ves čas gibljejo v okviru šeste stopnje. V spodnjem delu ni skoraj nobenega klina, v zgornjem pa jih je kar nekaj. Smer kot celota se jima zdi lepa, vendar resna. Precej težav sta imela pri sestopu, saj sta se morala nekajkrat celo spustiti po vrvi.

(M. P)

Zanzara in Mescalito v Arcu
Med prvomajskimi prazniki je bilo precej slovenskih plezalcev in alpinistov v Arcu, ki leži na severnem koncu jezera Lago di Garda. Stanko Židan in Matjaž Jamnik sta na pogled preplezala Zanzaro v Colodriju (7a+, 10 raztežajev, 250 metrov). To smer sta plezala tudi Gregor Kresal (AO Matica) in Nataša Stritih (AO Tržič), vendar sta si dvakrat pomagala s klini (6c, A0). Smer je popolnoma opremljena. S seboj je treba vzeti 14 kompletov. Kresal in Stritihova sta ponovila še Ricchi e caprichi v Anticimi (7a, 120 m). Kresal je smer zmogel na pogled, Stritihova pa se je enkrat prijela za klin.
Gregor Kresal in Pavle Kozjek (oba AO Matica) sta v Colodriju preplezala White Crack (6b+ / 5b - 6a, 300 m). V Anticimi Colodri sta splezala Mescalito (7a+, 1 mesto A0, 200 metrov). V tej smeri je Kresal prosto preplezal mesto, ocenjeno s 7a+, za klin pa se je prijel na mestu, ki je ocenjeno 6c. Ocene so se jima zdele precej bolj »navite« kot v smereh v Colodriju. Sicer pa je smer praktično opremljena, saj sta morala le dvakrat zatakniti frenda. V isti steni sta skupaj z Ničom Kregarjem preplezala še Stenico (6b, 150 m).
V Arcu sta se ob povratku z Ortlerja (o tem vzponu smo že poročali) ustavila tudi Iztok Ipavec in Peter Štefančič. Preplezala sta Stenico. Ipavec je vzpon opravil prosto. Tudi Robi Rot in Aleksander Žgajnar sta v Arcu preplezala več smeri, med njimi Renato Rossi (VI+, 325 m).

(M. P.)

Še o najnovejši smeri v Ospu
O novi smeri »Pustite up, vi ki vstopate« , ki so jo aprila v Ospu preplezali Humar, Kresal in Oprešnik, smo že poročali. Sedaj pa se je oglasil Miha Praprotnik in povedal, da sta polovico prvega raztežaja in cel drugi raztežaj te smeri preplezala z Markom Lukičem že decembra lani. Drugi raztežaj, v katerem je sedaj zavrtan svedrovec in je ocenjen A3, sta zmogla brez vrtanja in ga zato tudi višje ocenila (A3+). V smeri nista pustila nobenega klina. Na koncu drugega raztežaja sta varovala v Vražjem Robertu, nato pa plezala med Robertom in Staro do Prečenja. Ker nameravata smer podaljšati do roba stene, o vzponu še nista poročala.

(M. P.)

Trekingi Planinske zveze Slovenije
Letos oktobra, v pomonsumskem obdobju, bo Komisija za odprave v tuja gorstva pri PZS organizirala dva trekinga v Himalajo. Na prvem bodo obiskali Sikkim, na drugem pa nekatere predele nepalske Himalaje. Po opravljenem trekingu bo možen tudi krajši izlet na Tajsko. Prijave in podrobnejše informacije na PZS, Dvoržakova 9, Ljubljana.

(M. P.)

Vodnik za C. Blanco
Že dalj časa napovedovani alpinistični vodnik za najbolj obiskano (tudi s strani naših alpinistov!) gorsko skupino Peruja, je sedaj mogoče tudi že kupiti. »Climbs of the Cordillera Blanca« Davida Sharmana velja naročiti kar pri njem (2e Morningside Lane, Aberdeen AB1 7NB, Scotland), ker ga v knjigarnah zgleda še nekaj časa ne bo. Cena je 12 angleških funtov (v tem znesku je vračunana tudi poštnina).
Vodnik je klasičnega formata, listi (strani je brez prilog 110) so vezane s spiralo, tekst pa stavljen dokaj klasično. Ker je vsaj ta, prva, izdaja tudi brez fotografij (so pa risbe najpomembnejših sten in ostenij), z izgledom res ne vzbuja pozornosti. Podatkov pa je obilo, tudi o najnovejših vzponih.

(F. S.)

Tekma srednjih kategorij v Velenju
VELENJE - V soboto, 21. t.m. je bilo v organizaciji Šaleškega AO drugo tekmovanje srednjih kategorij za državno prvenstvo. Za organizatorje je bila to nekakšna generalka pred člansko tekmo, ki bo v Velenju 11. junija. Nastopilo je 55 plezalk in plezalcev iz 17 slovenskih klubov. Pri kadetinjah in kadetih sta zmagovalca ista kot na prvi tek mi v Celju, pri starejših deklicah sta Štremfljeva in Šuštarjeva zamenjali mesti iz prve tekme, še največ sprememb je bilo pri starejših dečkih. Tudi tokrat so mlajši dečki (prvi trije iz mlajših kategorij imajo pravico nastopa tudi v srednjih kategorijah) precej mešali štrene svojim starejšim kolegom. Potem ko je Boštjan Potočnik v Celju celo zmagal, je bil v soboto v Velenju Aleš Česen drugi.
Rezultati - st. deklice: 1. Maja Šuštar (AO Kamnik), 2. Katarina Štremfelj, 3. Eva Tušar (obe PK Škofja Loka), 4. Katja Jezernik (AO Celje) 5. Tanja Ravljan (Šaleški AO); st. dečki: 1. Tomaž Jevšnik (Šaleški AO), 2.-3. Aleš Česen (PK Škofja Loka) in Aleš Pelko (AO Kranj), 4.-5. Aleš Strojan in Sašo Koželj (oba PK Škofja Loka); kadetinje: 1. Martina Čufar (AO Mojstrana, Treking Šport), 2.-3. Lenča Gradišar (ŠPO Tržič) in Rebeka Poček (ŠPO Radovljica), 4. Dunja Černigoj (ŠPO Tržič), 5. Maja Čonč (AO Matica); kadeti: 1. Urh Čehovin (AO Matica), 2. Peter Bračič (Šaleški AO), 3. David Stepanjak (AO Kranj), 4. Mitja Zorko (AO Celje), 5. Jaka Prijatelj (AO Matica).
Tretja in zadnja tekma spomladanskega dela za srednje kategorije bo 4. junija v Ljubljani (obenem bo to tudi pokalna tekma), medtem ko bodo celotni spomladanski del tekmovanj zaključili člani in mladinci na svoji tretji tekmi, ki bo 22. junija v Velenju. To bo le 14 dni pred največjo tekmo v športnem plezanju pri nas - Rock Mastrom v Kranju.

(T. Č.)

Popotovanje po Islandiji
KMS PZS organizira v času od 19. junija do 3. julija popotovanje po Islandiji. Vsi, ki se za to zanimajo, lahko pridejo v petek, 22. t.m. ob 16. uri v gostišče Jezero v Zbiljah pri Medvodah, kjer bo informativni sestanek.

Nesreča na Tronadorju
Tronador, gorska zmota (njen. obseg je 60 km) blizu Bariloč v Argentini, ki je znana tudi iz delovanja slovenskih andinistov (predvsem članov iz tamkajšnjega Slovenskega PD), je spet pokazala svojo moč. Med alpinističnim (lednim) tečajem se je - kot že tolikokrat - nenadoma poslabšalo vreme. Morali so bivakirati, potem pa je plaz pokopal kar 10 udeležencev (med njimi tudi vse tri brate De la Cruz). Posredovali so s helikopterjem, toda trije so bili že mrtvi.

(F. S.)