Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 23.07.1976

Delo, Šport: ... Čihulova v Široki peči

Zvone Andrejčič (Matica) in Janez Reberšak (Radovljica) sta 17. in 18. t. m. v dobrih 16 urah kot druga naveza po­novila Čihulovo smer v Široki peči. Smer sta prva preple­zala češkoslovaška alpinista: legendarni Josef Čihula, nenadkriljivi plezalec iz pešče­njaka in Slavek Stehlik od 24. do 26. julija 1965 in jo ocenila s VI+. Prva ponavljalca sta bila Stane Belak in Igor Golli (18.—19. avgusta 1973), ki sta korigirala vris v vodniku in tudi predlagala nižjo oceno: le dva raztežaja naj bi zaslužila najvišjo oce­no. Andrejčič k temu dodaja, da je smer najtežja in obe­nem najbolj izpostavljena v srednji tretjini, kjer je tudi mesto VI+. Značilno za ta del smeri je plezanje iz luk­nje v luknjo, ki se vrstijo druga nad drugo. Uvršča jo med najtežje smeri, ki jih je doslej plezal (in teh ni bilo malo). V steni sta pu­stila pet klinov.
V nedeljo, 11. t. m sta ista plezalca ponovila »Direktno smer« v Celovški Špici (III - IV, 3 ure. 400 m).

Smer bratov Schmid
V sredo, 14 t. m. sta dve slovenski navezi (Viki Grošelj-Danilo Cedilnik, oba Matica in Ivč Kotnik, ŠAO in Nejc Zaplotnik, Kranj) ob 22. uri vstopili v severno steno Matterhona, kjer je ta čas zelo malo snega. Tam, kjer so sodili, da bodo lahko napre­dovali vzporedno, so se morali varovati in le nočni mraz je za silo zadrževal padajoče kamenje. V zgornjem delu pa so naleteli na nov, suh sneg in to je prvo navezo prisililo k bivaku dolžino in pol pod vrhom, zadnja dva pa sta še pravočasno izplezala (v če­trtek, 16. t. m.). To sta doslej naša druga in tretja na­veza, ki sta v celoti preple­zali smer bratov Schmid. Prvi dve navezi (Branko Pretnar-Tone Sazonov leta 1962 in Nadja Fajdiga-Ante Mahkota leta 1963) sta namreč izstopili na Ramo in smer sta v celoti ponovila šele Ja­nez Kunstelj ter Bine Mlač 28. ter 29. julija 1970.
V nedeljo, 11. t. m. sta obe navezi poskušali preplezati še Welzenbachovo smer v Dent d'Herens, visoko okrog 1300 metrov. Toda razmere so bi­le slabe in ko so se na za­četku zadnje tretjine znašli pod ogromnim pasom sera­kov, so se odločili za povra­tek. Razmere v Alpah so kot kaže dokaj težavne. Še posebno velja to za ledne in kombinirane smeri, saj je bi­lo padavin malo in tudi sončna pripeka je prehuda (nevihte). Poznavalci obetajo, da bo bolje šele septembra.

Poldačeva smer
V nedeljo, 11. t. m. sta Tržičana Slavko Frantar in Dušan Markič opravila drugo ponovitev »Poldačeve smeri« v severni steni Frdamanih polic. Prvenstveni vzpon sta opravila Belak in Krivic 1. junija 1966 in smer, ki sta jo ocenila s V, mestoma VI, A 2, 500 m, poimenovala po pokojnemu Poldetu Potočniku. Prva ponavljalca pa sta bila Andrej in Marko Štremfelj.

Dve prvenstveni AOŽ
V nedeljo, 4 t. m. sta Dra­go Bregar in Bojan Zupet v treh urah preplezala novo smer v Spodnjem Rokavu in jo imenovala »Leva zajeda« (poteka po značilni zajedli, levo od smeri skozi Škarje). Ocena IV/V+, 200 m.
Naslednjo nedeljo (11.t. m.) pa sta Drago Repnik m Mar­tina Starič preplezala še eno novo smer v isti steni. Smer poteka po kaminu med sme­rema 265 in 266. Ocena III, 250 m, 3 ure.

Novice iz Sarajeva
Prva hercegovsko-bosanska alpinistična odprava je v SZ odpotovala 12 t. m in se je že javila iz Moskve, kamor je srečno prispela. Le prtlja­ga jim je iz nerazumljivi razlogov ostala v Budimpešti. Upajmo pa da jim to pri uresničenju načrtov na Piku Komunizma v Pamirju ne bo prehudo nagajalo.
Dve trojki plezalcev iz Sa­rajeva in Zenice sta odšli v skupino Grossglocknerja in nekateri še naprej v Chamonix. Drugi pa plezajo v do­mačih gorah, kjer imajo več lepih načrtov.

Enako kot pred 30 leti
Julija 1946, torej pred 30 leti, je pričel svojo bogato plezalsko kariero znani celj­ski plezalec Ciril Debeljak Cic. Sam in v kratkih hlačah je preplezal Slovensko smer v Triglavu. Pravi, da bo enako storil tudi letos v počastitev jubileja. V so­boto, 17. t. m. pa je zabeležil še eno »tridesetico«. Toliko­krat je namreč doslej že po­novil Herletovo smer v Oj­strici.

Pozdrav z Gronlanda
Gore in ledena prostranstva Gronlanda so v zadnjih letih vse bolj obiskovana tudi po naših plezalcih. Te dni so se nam z razglednico oglasili Zagrebčana Nedžo Jakič in Ismet Baljič-Puba ter Vladimir Hebar, ki že dalj časa živi na Danskem in je že star znanec Gronlanda. Žal pa ni­so nič napisali o svojih ciljih.

Prvi rod planinskih vodnikov
Od 9. do 11. t. m. je bil na Kališču zadnji tečaj za prvo generacijo planinskih vodnikov, v nedeljo pa so bili tudi že prvi izpiti. Opravilo jih je 32 kandidatov, sa­mih izkušenih planincev, men­torjev in alpinistov iz Kra­nja ter škofjeloškega področ­ja, največ iz Žirov. S tem je PD Kranj kot eno prvih pri nas po novosprejetem pro­gramu PZS, planinske vrste obogatilo z novim profilom planinskih delavcev. Izpiti so bili pisni, izpitna vprašanja pa so zajela široko področje, tako da je kvaliteta zagotovljena.

Kratke iz Celja
V nedeljo bosta v Francijo odpotovali dve celjski navezi (Čanžek-Palir in Knez-Zupan), včeraj pa je 16 tečajnikov in članov AO odpotovalo pod Grossglockner, da se seznani­jo še z ledom in večjimi vi­šinami. Nekateri od njih bo­do potem nadaljevali še v po­gorje Wilder Kaiser.
Pa tudi v domačih gorah niso počivali. Plezali so pred­vsem v stenah nad Okrešljem in Korošico in — kot je po­stalo že skoraj navada — ne­kateri tudi po več smeri na isti dan. Knez je sam pono­vil (18. t. m.) Debeljakovo va­rianto z Igličevo smerjo.

O nesreči pod Huascaranom
Nesreča italijanske odprave pod Huascaranom je imela v Italiji velik odmev in raz­ne komentarje. Razmere so bile idealne — 11 stopinj pod ničlo, mirno ozračje, napoved vremena ugodna ... kljub te­mu pa se je utrgal plaz in pod seboj za večno pokopal navezo, ki je pritrjevala vrvi do tabora 1. Zgornja naveza — bila je kakih 200 m višje in dolžino vrvi bolj levo — pa je nesreči ušla in to brez poškodb.
Danes pa odhaja v Codillero Huayash 21-članska planinska odprava kluba »Alpski cvet« iz Milana. V odpravi je tudi 7 žensk in do Lime bodo potovali z letalom, potem pa proti Cayatambi s tamkajš­njimi prevoznimi sredstvi.

Posterji revije Montain
Znana angleška alpinističa revija, ta čas verjetno naj­boljša, kar jih izhaja, se je na tržišču poskusila tudi s posterji, odličnimi barvnimi reprodukcijami, v velikosti 508 x 762 mm. Na prospektu posebno pritegne posnetek Chicka Scota iz švicarske smeri v Les Courtes ter Lhotse Šar. Cena za en po­ster je okrog 65 dinarjev, za dva 105 in za tri (s poštni­no) 135 dinarjev.

  23.07.1976


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.