Delo, Šport: ... Sem in tja po Cordillerah
Član kranjske odprave »Alpamaya 79« Milan Rebula se tokrat javlja še iz Bolivije
LJUBLJANA - Bolivija je sicer morda za spoznanje dražja kot Peru, vendarle dosti bolj čista. Precej manj pa je alpinistov in turistov sploh, čeprav vsakdo takoj dobi vstopni vizum. Argentina me je odbila ravno zaradi takih zapletov. Upam, da bom šel lahko kmalu v gore, potem pa se spet oglasim. Tako piše Milan Rebula v svojem pismu.
Februar in marec je Rebula preživel na divjih rekah in v džungli, aprila pa je bil spet v gorah, in sicer v Cordilleri Huayhuash. Bolj ga je navdušila kot druge skupine, ljudje so še nepokvarjeni. Predgorje spominja na Nepal, oblike gora pa so tudi bolj ostre kot v Cordilleri Blanci, polja so na terasah, narava je čudovita. Z vsem tem se lahko spoznaš že na štiridnevnem »trekkingu«, za katere je brošure izdal južnoameriški Explorer's Club.
15. aprila je bil že spet v Cordilleri Blanci, kjer je najprej opravil t. i. »najlepši trekking - Peruja« - od Lagune Llanganuco do vasice Santa Cruz. Na njem greš dvakrat prek 4800 m in občuduješ vrsto čudovitih vrhov kot so Chacraraju, Huascaran, Huandoy, Alpamayo, Kitaraju ... Hodili pa so vsega štiri dni. V pisani družbi so bili Švicarji, Francozi, Američani, Peruanci in celo Izraelci. V družbi z Chuckom Parkerjem in njegovim soplezalcem se je Rebula povzpel tudi na Pisco, tehnično nezahteven, toda zelo razgleden vrh.
Nadaljeval je s kranjsko odpravo »Alpamayo 79«. Z Omanom in Šegregurjem se je ponoči povzpel na Kitaraju (50-60 stopinj), naslednji dan pa še po italijanski smeri na Alpamayo, sestopili pa so po severnem grebenu (nevarne opasti!).
Krivec za vlom je znan
Pred kratkim je bilo ponovno vlomljeno v bivak pod Ojstrico in alpinisti, ki ga pogosto obiskujejo, so bili prepričani, da krivca spet ne bo mogoče izslediti. Toda imeli so srečo! Med pospravljanjem so našli planinsko izkaznico 31-letnega A. M. iz Ljubljane, ki je po vseh znakih sodeč krivec (ali eden od njih). Posledice niso majhne: razbita ključavnica, poškodovano okovje vrat in zlomljeno pri oknu na zadnji steni, izginilo pa je tudi deset klinov in nekaj zagozd. Ker se lastnik izkaznice v normalnem roku ni javil PD Celje, da bi poravnal (in priznal!) škodo, je AO o vsem obvestil odgovorne organe.
Res enkratno srečanje
Naše alpinistke: Irena Markuš, Slava Mrežar-Suhač, Barbara in Marija Perčič, Vanda Reščič-Šušteršič, Marička Sabolek, Marjana Šah in Gita Vuga, ki so se, pod vodstvom Nadje Fajdiga, udeležile letošnjega srečanja v Dauphineji, so se vrnile nadvse zadovoljne. Lepo vreme, odlična organizacija ter prijetno vzdušje z vsestranskim medsebojnim razumevanjem, pa še odlična kondicija, ki so si jo še utrdile s poprejšnjim obiskom gora nad Chamonixom, da so se lotevale tudi težjih tur ... Čeprav skoraj ni žičnic, ki bi olajšale ture (in tudi drugače je narava bolj prvobitna) in te trajajo po 10, 12 in več ur, so opravile 25 vzponov. Skoraj vse so preplezale Barre Noir des Ecrines (500 m, 50 stopinj) in Arete de Sialouze, navezi Sabolek - Vuga in sestri Perčič sta opravili celotno prečkanje La Meije. Fajdigova je z Šušteršičevo preplezala Pointe Louise, Markuševa, Mrežarjeva in Šahova Pic du Replat (V/IV) in Sabolekova z Angležinjo Cathy Woodhead Arête des Cinéastes (III-IV). Naše alpinistke so pohvalili, da dobro plezajo in sploh so znova utrdile sloves našega alpinizma, pa tudi med seboj so se tesneje povezale tako, da lahko še marsikaj pričakujemo.
Začetniški alpinistični tečaj
V nedeljo 19. avgusta se bo v vratih (Šlajmerjeva vila) pričel letošnji enotedenski republiški alpinistični začetniški tečaj, ki ga organizira Komisija za alpinizem PZS. Nanj bodo sprejemali planince predvsem iz tistih PD, ki še nimajo lastnih AO (AS) ter iz tistih odsekov oz. sekcij, ki nimajo lastnega inštruktorskega kadra. Za ostale pa velja, da morajo, poleg začetnikov, prijaviti tudi inštruktorje. Rok za prijavo poteče 31. t. m., stroške pa naj bi si po ustaljeni praksi delili na tretjine (950 din) tečajnik, PD in KA. Kaj je potrebno prinesti s seboj ter druga navodila, lahko kandidati izvedo v matičnih PD. Hkrati razpisuje KA PZS tudi mesta AI, saj bo moral biti po eden na dva tečajnika, pa tudi organizacijskega in tehničnega vodje tečaja.
Dve prosti ponovitvi
Vojko Kaker in Milan Vošank (oba AO Ravne) sta 14. t. m. preplezala Plate in ZZ, v nedeljo pa še Študentsko smer v Mali Raduhi. Pomembno pri tem je, da sta prvo in zadnjo smer ponovila prosto. Spodnje mesto v Platah sta ocenila s IV+, zgornje pa V+, ključna mesta (doslej tehnična) v Študentski pa V+, VI- in VI.
Sporočila od vsepovsod
AO CELJE: V nedeljo 8. t. m. sta Meta Meh in Cerjak (ŠAO) ponovila Igličevo smer v Mali Rinki, Gračner in Kosmos Nemško grapo v Ojstrici, Trontelj in Topolovec (TAM) Jubilejno v Dolgem hrbtu ter naslednji dan Tečajniški v Mali Rinki, Dolžan in Pleterski pa Modec - Režkovo v Turski gori. V soboto 14. t. m. sta Knez in Trontelj preplezala Jugov steber, Knez pa za nameček sam še Wisiakovo in Bavarsko smer. V nedeljo sta preplezala še Zajedo spominov v Stenarju. V soboto 14. t. m. sta navezi Čanžek - Črepinjšek ter Zupan - Milena Šah preplezali Peternelovo smer. Precej so plezali tudi v ostenju nad Korošico.
AO ČRNUČE: Konec preteklega meseca so ponovili - Mlačnik in Polak Akademsko smer v Vežici, Patarčič in Radetič Hunikino v isti steni, navezi Mlačnik - Osojnik ter Polak - Kristan pa Raz Jalovca. 1. t. m. sta Kuhar in Patarčič preplezala smer Šimenc - Škarja v Dolgem hrbtu, 12. t. m. pa še Trikot. V nedeljo 15. t. m. pa sta Patarčič in Vodopivec prosto ponovila Neznano smer v Vežici. Vstopno dolžino sta ocenil s V+.
AO JEZERSKO: Izidor in Luka Karničar sta 7. t. m. ponovila Steber, nato pa še Zgrešeno smer, obe v Grintovcu. Luka je dan kasneje z Davom Karničarjem in Markičem ponovil še Tomažev steber v isti steni. 14. t. m. sta Izidor in Luka Karničar preplezala spominsko smer dr. Choudomskega (VI-, Al/II), Davo Karničar in Markič pa dan kasneje eno najlepših smeri v tem ostenju - Jubilejno v Dolgem hrbtu.
AO KAMNIK: Violeta Potočar in Vodlan (Domžale) sta 12. t. m. ponovila Kukovčevo v JV steni Planjave. Isto smer so dva dni kasneje plezali tudi Ahlinova in Golobova s Pollakom. V nedeljo 15. t. m. pa je zadnja naveza ponovila Nad slapom v Planjavi, Potočarjeva in Plevel Spominsko v Koglu, Gladek z M. Šušteršičem (Mengeš) Gradišnikovo v Rinki, Štrajhar in Trobevšek smer Humar - Škarja v Kalški gori, peterica pa tudi Majsko v Planjavi.
AO KOZJAK: V soboto in nedeljo 7. ter 8. t. m. so člani tega mariborskega alpinističnega kolektiva plezali v S steni Triglava. V soboto 14. t. m. sta Matjaž Roter in Ivan Veberič opravila 1. ponovitev »Zlate žile« (V/III-IV, 400 m) v Planinšci, vrhu, ki ga nekateri zmotno imenujejo tudi Mali Rjavčki vrh. Smer, ki sta jo prva plezala (1974) Bajde in Gselman sta ocenila s V+/IV+, 5 ur. V nedeljo pa sta Veberič in Anton Fidelj preplezala novo smer: »Maturanstka 79« (V+, A1/IV+, 350 m, 5 ur) v Rjavčkem vrhu. Iz Prokletij pa se je vrnila skupina petih članov, ki so šest dni bivali v dolini Grbaje in preplezali v tem času osem smeri.
AS NOVO MESTO: Po taboru na Okrešlju, kjer jih je motilo slabo vreme tako, da so lahko opravili le nekaj lažjih ponovitev, sta Mokotar in Železnik 13. t. m. preplezala Pahljačo v Mojstrovki in dva dni kasneje še Zajedo v Malem Jalovcu. Vmes pa je Mokotar sam ponovil Desno smer (z vstopno varianto) v Strugu.
AO POSTOJNA: Fabjan in Mezgec sta 8. t. m. ponovila Direktno smer v Štajerski Rinki, teden dni kasneje pa še Skalaško v Špiku.
ŠALEŠKI AO: V nedeljo 8. t. m. sta Lihteneker in Vovk preplezala še Direktno smer v Šitah, dan kasneje pa Lihteneker, Gostečnik in Jurč Direktno v Štajerski Rinki.
AO ŠKOFJA LOKA: 12. t. m. sta Kekec in Peternel preplezala Trikot v Dolgem hrbtu, dva dni kasneje pa še Matevžev steber v Grintovcu. 15. t. m. pa sta ista s Pavlo in Francem Šolarjem preplezala Košutovo smer v isti steni, Stanonik in Vidmar pa zajedo Ekar - Jamnik z vstopno varianto v Dolški škrbini. Šubic in Vidic pa sta plezala Desno v Trapezu.
AO TAM: V soboto 14. t. m. sta Franci Topolovec in Žnidaršič ponovila Direktno v Štajerski Rinki, dan kasneje pa še Varianto stebra, prav tako v Štajerski Rinki.
Varnost naj bo prva skrb
Alpinizem je v zadnjem času že množičen, zato terja tudi več nesreč
Alpinizem je zadnja leta vse bolj množičen, to pa lahko pomeni tudi več nesreč, če se situaciji ne bomo znali prilagoditi.
V zadnjem času je vse pogosteje slišati, da popušča pazljivost pri vajah v plezalnih vrtcih, da plezajo alpinisti, pa tudi pripravniki, kar v copatah in brez čelad ter ob pomanjkljivem varovanju. In kaj se lahko zgodi - če ne bomo dovolj pazljivi - da se podobne navade preneso tudi v stene.
Nekateri tudi (že) svare pred pretirano sportifikacijo alpinizma, češ da se kaže v izredno kratkih časih ponovitev, plezanju zaporedja štirih, petih smeri v enem dnevu, pa tudi prostih ponovitvah. Za te pa nepoučeni sodijo, da so bile opravljene tudi brez varovanja. Pa ni tako. Plezalci le niso uporabljali tehničnih pomagal za napredovanje! To pa je nekaj bistveno drugega.
FRANCI SAVENC
DOSEGLJIVO TUDI ZA NAŠE - Izleti v visoke tuje gore in hoja po ledenikih so že nekaj let dosegljivi tudi za naše planince. Organizirajo jih PD in komisije PZS, lotevajo pa se jih tudi posamezniki. Pri tem pa velja opomniti, da reševanja na tujem niso brezplačna kot pri nas, zato se velja pravočasno zavarovati za tak primer.
Radi bi osvojili še Bernino
Dobro organizirana akcija PD Lesnina v tuje gore - Danes morda na vrhu
LJUBLJANA - Člani PD Lesnina iz Ljubljane so letos prevzeli nalogo, da osvoje še Bernino, štiritisočak, ki se dviga na meji med Švico in Italijo. In da bi bili kar najbolje pripravljeni, so, poleg rednih izletov zadnji mesec pod vodstvom Petra Janežiča opravili še ture na Mrzlo goro in Škrlatico, preplezali pa so tudi Zahodni greben Planjave. V petek 20. t. m. ob 21. uri je odpotovalo 47 udeležencev z avtobusom in, če je šlo vse po načrtih, so ravno danes na vrhu. Planince spremlja deset alpinistov - gorskih vodnikov, tehnični vodja pa je Roman Robas.
Dobro organizirana akcija, kakršnih marsikje primanjkuje! Ne velja se namreč opirati na mišljenje, da imamo doma dovolj gora za vse življenje. Prav je, da planinska organizacija dovolj izvežbanim omogoča tudi vzpone na višje in zahtevnejše gore.
F.S.