Delo, Šport: ... Pogovor o informiranju
Čeprav se je ponedeljkovo srečanje v Kranju, v okviru festivala športnih in turističnih filmov je namreč komisija za odprave v tuja gorstva PZS v sodelovanju z vodstvom festivala pripravila posvet o informiranju javnosti o alpinizmu in alpinističnih odpravah, pričelo z zamudo, bo prav gotovo pomenilo pomemben mejnik.
Organizatorji so najprej v dvorani kina Center pokazali štiri filme, štiri zapise s prav toliko odprav. Prvi je bil na vrsti »Trisul«, ki ga je posnel Aleš Kunaver, kot član naše prve himalajske odprave. Čeprav se mu pozna, da je nastal že leta 1960 in s skromnimi sredstvi ter izkušnjami, pomeni več kot le dokument tedanje dobe. Sledil je Balantov zapis z Aljaske o vzponu četverice na Mount McKinley, pa Rajarjev o Hoggarju in na koncu še Riedlova zgodba o Marjonu in njegovem podoživljanju vzpona prek južne stene Makaluja, ki smo ga pred tem že videli (v sredo zvečer) na televiziji. O zadnjem, kateremu pa se prav gotovo pozna, da ga je ustvaril pravi profesionalec, ki je razen tega tudi sam podoživljal vse težave vzpona, je italijanski novinar Campioti v svojih poročilih med drugim zapisal: Čeprav že dolga leta spremljam festival tovrstnih filmov v Trentu, me je izredno pritegnil. Ta film je primer, kako se da dogajanja na neki odpravi prikazati še kako drugače, ne le kot stereotipno reportažo.
Na samem posvetu so žal sodelovali pretežno le alpinisti in planinski organizatorji ali pa tisti, ki se s poročanjem o alpinizmu ukvarjajo več ali manj redno. Ni pa bilo profesionalnih športnih novinarjev in »ljudi s ceste«, ki bi lahko, vsak s svoje strani, poročanje o alpinizmu osvetlili manj subjektivno. Le Jure Apih je kot strokovnjak za reklamo vnesel v diskusijo bistveno nove elemente, ki pa jih drugi žal niso v celoti ovrednotili ali pa smatrali, da moderni reklamni prijemi niso povsem prenosljivi na področje propagiranja alpinizma in odprav.
Čeprav bo potrebno razprave informiranja o alpinizmu in odpravah še nadaljevati tudi v drugih okoljih, lahko po poskušanju prvih mnenj že sklepamo, da je vsaj pri nas v Sloveniji zadovoljivo in na strokovno primerni višini. Za kake nove oblike (poleg poročanj v dnevnem tisku in RTV, pa s predavanji in knjigo) pa trenutno najbrž nimamo sredstev.
AŠ odpirajo vrata
Čeprav imamo v Sloveniji že prek 40 alpinističnih kolektivov lahko rečemo, da so le redki, ki nimajo načrtno urejene alpinistične vzgoje — sami ali pa v okviru matičnih AO. Večina alpinističnih šol je postala tudi že celoletna akcija in že dolgo ne zajemajo več le vaj v plezalnih vrtcih. Redna predavanja o vseh najvažnejših temah, popestrena s pogostimi prikazi diapozitivov iz domačih in tujih gorstev, skupni obiski gora, pozimi in poleti pa daljši in krajši tečaji, to je danes vsebina programov vseh AŠ s večjo tradicijo. Škoda le, da vodstva AŠ še vedno premalo pozornosti posvečajo razvijanju telesne pripravljenosti udeležencev (redni treningi), njih informiranju o najpomembnejših dogodkih doma in po svetu ter srečanjem s tovariši iz drugih AO ter AS, da mladim poleti ne bi bilo šele potrebno sklepati znanstev. Resda pa so tudi vodstva AŠ, ki organizirajo diskusijske večere z znanimi starejšimi alpinisti, čeprav so se te oblike že prenekaterikrat izkazale kot zelo uspešne.
Iz programov AŠ
Včeraj ob 18. uri se je v prostorih loške gimnazije (učilnica 3. c) pričel zimski del AŠ PD Škofja Loka, ki jo vodijo člani kranjskega AO. Danes zvečer pa pričenjajo z alpinistično šolo (društvena pisarna) tudi v Kranju.
PD Šmarna gora je sporočilo, da danes ob 16. uri prično s praktičnim delom AŠ na Turncu pod šmarnogorsko Grmado. Predavanja bodo vsak četrtek zvečer ob 20. uri v društveni pisarni v Vikrčah.
Akademsko PD pa danes pričenja s fotografskim tečajem (tudi to spada med znanja, brez katerih si današnjega alpinista ne moremo več predstavljati), konec tedna pa organizirajo izlet na Bavški Grintavec. Informacije vsak torek in četrtek med 19. in 20. uro v društveni pisarni — Trg osvoboditve 1, soba 56.
Frantar v Bolgariji
Na povabilo Bolgarske federacije za alpinizem se je alpiniade »Maljevica 76« poleg Velimirja Barešiča, Vedrana Bubnja in Slavka Godca (vsi AO »Željezničar« iz Zagreba) udeležil tudi Slavko Frantar iz AO Tržič. Skupaj z drugimi je ponovil Direktno smer v Orlovcu (3B) in Zli zub (3A), z Barešičem pa sta preplezala tudi smer Veždite (VI. A). Po povratku v domovino pa je 29. avgusta Frantar sam preplezal še Bohinjsko smer v SZ steni Triglava.
Kranjčani še vedno aktivni
Andrej Štremfelj, ki že tri tedne ureja »Alpinistične novice« v Glasu (Franci Šter, ki jih je urejal od samega začetka, je namreč odpotoval na strokovno izpopolnjevanje v ZSSR), je 9. t. m. s Klemenom Kobalom v 6 urah ponovil smer Sandija Wisiaka v Triglavu, tri dni za tem pa s Tržičanom Filipom Bencetom v 5 urah smer Kilar— Levstek v Velikem Draškem vrhu. Nejc Zaplotnik pa je 12. t. m. sam v treh urah preplezal Hudičev žleb v Prisojniku.
Tudi med zadnjim vikendom niso mirovali. Marko Štremfelj je v soboto z Marjano Perčič preplezal smer Kilar—Levstek v Draškem vrhu, njegov brat Andrej pa je s Filipom Bencetom (Tržič) v šestih urah kljub požledu zmogel malo plezano Zajedo Travnika. V nedeljo sta Marko Štremfelj in Peter Markič opravila še prvo ponovitev smeri Hočevar—Matijevec (V, VI. plezala 19. septembra 1971) v severni steni Velikega Draškega vrha.
Češkoslovaška reprezentanca
Češkoslovaški alpinisti, ki po vzoru drugih športov vsako leto formirajo tudi reprezentančne skupine, so letos pozimi (med 24. februarjem in 20. marcem) obiskali francoske Alpe in tam dosegli uspeh, kakršnega doslej še ni zabeležila še nobena skupina. Z. Drlik in J. Stejskal sta od 26. februarja do 4. marca opravila prvi zimski vzpon (in drugi sploh) prek 800 metrske stene Petit Druja po poljski smeri (to smer so Francozi proglasili za najtežjo novo preplezano v letu 1973). A. Belica in I. Koller sta kot prva pozimi ponovila (26. februarja do 5. marca) smer Hemming—Robins v zahodni steni Petit Druja, ki jo je pred njima zaman poskušalo kar sedem navez. Šesterica je od 1. do 6. marca preplezala prvenstveno direktno smer v Grand Pilier d’Angle. Razen tega pa so trije opravili še četrti zimski vzpon po smeri Mayor v Brenvi.
Čeprav pri nas nimamo alpinističnih reprezentanc, je po vseh uspehih, ki so jih v zadnjih letih dosegli naši alpinisti v Zahodnih Alpah in Himalaji najbrž vendarle napočil čas, da organiziramo močno skupino plezalcev s primernim spremstvom, ki bi se poskusila s temi gorami tudi v zimskem času.
Nova v Pršivcu
V soboto, 18. t. m. sta Zvone Andrejčič (Matica) in Jure Reberšak (Radovljica) preplezala novo smer v južni steni Pršivca. Smer sta poimenovala »Grapa«, ocenila pa s VI— (200 m IV—V, ostalo II in III), 400 m, 5 ur.
Celjski vzponi
V soboto sta Horvat in Knez ponovila smer Modec— Režek v Štajerski Rinki (v glavi je bil že požled). V nedeljo sta Knez in Zupanc preplezala novo smer desno od Stebra v Štajerski Rinki (III—IV, 250 m), opravili pa so tudi več ponovitev (Pepelnik in Zupan sta preplezala Direktno v Mrzli gori, Golob in Horvat Steber Štajerske Rinke itd.).