Delo, Šport: ... Prvenstvena v Rzeniku - Veseli tobogan (7 ur)
Člana AO Matica Pavle Kozjek in Gregor Kresal splezala novo smer (ocena V-VI) - Skala dobra - Tudi slap Nad votlino v Tamarju
Pavle Kozjek in Gregor Kresal (AO Matica) sta v sredo, 20. januarja, v severozahodni steni Rzenika splezala novo smer Veseli tobogan. Poteka v območju levo od smeri Benkovič—Kemperle in Bomba, med Apartheidom in Rusko ruleto. Začne se po Apartheidu, potem pa naravnost gor po ploščah in zajedah.
V tretjem raztežaju je treba čez gladko ploščo s slabim varovanjem, ocena tega ključnega raztežaja pa je VI. Sicer je stena iz doline videti povsem kopna in v spodnjem strmem delu je taka tudi bila, zgoraj pa je bil v nadlego sneg in led. Najbolj junaški je bil tretji raztežaj pod vrhom, prehod iz zajede na poševno polico, kjer je bilo treba v plezalkah (ker derez in cepinov nista imela) čez ledeni slap. V steno sta ob slap zabijala slabe kline, v led pa kopala prijeme (IV-V). Zadnja dva raztežaja sta spet plezala po Apartheidu. Ocena smeri je V -VI, višina 300 m, plezala pa sta sedem ur.
V tem delu je po Kozjekovih besedah še nekaj prostora za smeri, saj so za ta del značilne plošče skoraj povsod preplezljive, smeri pa zato še vedno logične, čeprav so že malo stisnjene. Skala je za Rzenik dobra, na vrhu pa sem in tja malo motijo trave.
V nedeljo, 17. januarja, pa so Pavle Kozjek ter Andrej in Jasna Pečjak ponovili slap Nad votlino v Tamarju, Kozjek in Andrej Pečjak pa še Centralnega. Razmere so bile zanič, od plezalcev in slapov je teklo, slednjih pa zdaj verjetno že ni več.
ALEŠ BJELČEVIČ
Nov slap v Loški steni - Vzpon za dve uri in pol
Gregor Kresal in Simon Slejko na 300 m visoki kombinirani turi v vpadnici vrha Oltarjev
10. januarja sta Gregor Kresal in Simon Slejko (AO Marica) v Loški steni preplezala nov sistem slapov, ki jih morda še noben prej ni plezal (za vse informacije bosta želo hvaležna). Gre za 300 m visoko kombinirano turo v vpadnici vrha Oltarjev.
Dostopiš po isti poti, kakor za Lovsko smer, potem pa naprej po grapi, dokler se ta ne zapre. V smeri so tri večje sveče, druga, najtežja, je celo malo previsna. S predelske ceste je videti samo zadnjo. Kaskade, ki slapove povezujejo, so strme do 75°, vmes pa je bilo treba preplezati še deset metrski mahovnat moker kamin (V+). Kaskade se končajo v krnici pod vršno steno Oltarjev. Plezala sta nenavezana in za vzpon potrebovala dve uri in pol. Smer se imenuje Kaskade naše gospe (V+, 92760°, 300 m). V zimah z veliko snega se slap utegne spremeniti v pretežno snežno grapo.
Še lansko leto, 28. decembra, sta v Rjavi skali pod Voglom začela plezati po Mihovi grapi, zgoraj pa sta iskala težje prehode in v štirih urah splezala novo varianto Rolanje po sceni: II—I-II/V-, 45°. Simon Slejko pa je pred novim letom v ploščah desno od Padalske grape v Zeleniških špicah preplezal morda novo smer z oceno IV+, 90/60°. Gre po ozkih žlebovih in čez dve sveči, konča pa se na grebenu levo od Staničevega vrha. Poleg tega je soliral več slapov, med drugim tudi Orglice.
ALEŠ BJELČEVIČ
ALPINISTIČNE NOVICE
Zgrešena v Grintovcu
Anton Barbo in Stane Mokotar (AO Novo mesto) sta v nedeljo, 17. januarja, v Severnem stebru Grintovca splezala Zgrešeno (V, 250 m). Razmere so bile slabe, smer je bila večinoma poprhana s snegom ali pa tako nerodno zaledenela, da ni bilo ne za cepin in ne za dereze in ne za prosto plezanje. Ključna sta bila vstop in izstop. Plezala sta štiri ure in pol. Sestopala sta po polici v levo, kjer pa je bil sneg zelo trd. Trd je bil tudi na dostopu in kaže, da so razmere v položnem svetu, kjer se je teren splazil, dobre. Sicer pa so stene nad Češko kočo še precej zasnežene, še najbolj kopen se je kazal Steber, pa še to samo od daleč.
(AB)
V Beli peči in Koglu
Janez Primožič in Filip Bence (AO Tržič) sta v nedeljo, 17. januarja, v Beli peči nad Lomom pri Tržiču preplezala tri smeri: Planšarsko (VI, A1, 130 m), Božično z enako oceno in višino ter Soj pot (VI, A1, 100 m). V steni sta bila takrat še Slavko Rožič in Blaž Belhar, ki sta ponovila Hrušovo (VI, A2, 120 m) in Desno (VI, A2, 115 m) ter Andraž Koren in Andrej Rožič v Planšarski. V steni je bilo zelo toplo, saj je južna in še nizka povrh.
Dušan Košir in Jože Razpotnik (AO Trbovlje) pa sta v Koglu v dobrih dveh urah ponovila Rumeno zajedo.
(AB)
Anketa '92
Komisija za alpinizem in KOTG letos že četrtič vodita izbor najpomembnejših alpinističnih dosežkov in najuspešnejših alpinistov ter smučarjev (za plezalce velja - po sklepu komisije - vrstni red, dosežen s tekmovanji). PZS je že pred tednom dni razposlala poseben anketni list in pregled (nekaj pomembnejših alpinističnih dejanj v minulem obdobju), ki naj bi služil kot opomnik. Odgovore je mogoče posredovati tudi telefonično (številke tur in izbrana imena), na vsak način pa morajo biti oddani do 4. februarja. Slovesna podelitev priznanj, združena s proslavo 30-letnice delovanja KOTG, bo v prostorih SMELT, in sicer predvidoma že sredi februarja.
V pregledu pomembnejših alpinističnih dejanj v minulem obdobju seveda niso združena vsa, ki prihajajo v poštev. Izbor je bolj ali manj subjektiven, saj za širšo konsultacijo (tudi tokrat) ni bilo časa, nekateri podatki manjkajo (priporočamo se npr. za dopolnitev datumov), pri prepisovanju pa je izpadlo: 30. julija je Albin Simončič (- Matic Jošt) opravil PP na pogled Diretisime 58 (VIII +, 550 m, 11h) v Veliki Cini. Isto sta 9. avgusta opravila (7h) še Miha Kajzelj in Marko Prezelj.
FRANCI SAVENC
Zimska sezona v Nepalu
Himalaja v zimskem času seveda ni tako oblegana kot poleti, vendarle se v zadnji sezoni v nepalskem delu preskuša (izvzeti so »trekinški vrhovi«, za katere še ni podatkov) deset odprav. Toda kar pet se jih je usmerilo na 8612 m visoki Ama Dablam in to po Klasični smeri (JZ greben) in vsem je uspelo: belgijski, švicarski, japonski, dve južnokorejskima in španski. Za Everest sta se prijavili dve mini-odpravi. Španska enega moža v postavi Fernando Garrido in britansko-ameriška (zaenkrat je znano le, da se je eden izmed njih kljub slabemu vremenu povzpel na Južno sedlo). Poročil tudi še ni izpod Čo Oja (8201 m), na katerem se skuša po Normalni smeri povzpeti odprava, v kateri je 6 Špancev, Argentinec in Švicar, ter Pumorija (7161 m), katerega JZ greben oblegajo Japonci. Na Langtang Lirung (7225 m) pa se je po JZ grebenu povzpel korejski alpinist v spremstvu dveh šerp, žal pa so med sestopom izginili.
(F. S.)
Iz serije »Tomo Česen predstavlja«
V tretji oddaji iz nove serije »Tomo Česen predstavlja« bosta avtorja Tomo Česen in Matjaž Fistravec obiskala dve plezalni področji v ZDA. City of Rocks v državi Idaho je v zadnjem času izjemno priljubljeno zbirališče plezalcev, ne samo zaradi lepega plezanja, ampak tudi zaradi čudovitega okolja. Področje jezera Tahoe, ki leži ravno med Kalifornijo in Nevado, ima več plezališč in eno izmed teh si boste lahko ogledali v današnji oddaji, ki bo na 1. sporedu TV Slovenija (v okviru Tele M iz Studia Maribor) ob približno 18.30.
Planinski pozdrav
Matjaž Deržaj bo v kratkem (pravi, da na vsak način še predno se bodo začela slavja ob stoletnici naše planinske organizacije) izdal knjigo z značilnim naslovom Planinski pozdrav. Na 160 straneh velikega formata (28 cm x 19,5 cm) bodo reprodukcije skoraj 150 razglednic, od prvih, ki so izšli v založbi SPD, do ri. pr. tiste, ki mu jo je osebno poslal dr. Julius Kugy. Med razglednicami, ki na svojstven način pomagale občutiti posamezna obdobja (n. pr. boj naših prednikov proti ponemčevanju našega gorskega sveta ipd.), je tudi več unikatnih. Ob teh pa še razni žigi in znaki ...
FRANCI SAVENC
Pakistanska Himalaja zelo obiskana
Za lanskoletno poletno sezono v pakistanski Himalaji bi lahko rekli, da je bila sorazmerno ugodna, čeprav posebno odmevnih vzponov ni prinesla.
Na petih gorah, ki segajo prek 8000 m, se je preskušalo 33, morda 34 odprav iz vsaj 18 držav, točno število je težko zapisati, saj je bilo veliko »mednarodnih«, v nekaterih so sodelovali le posamezni tujci, nekateri imajo več državljanstev ... Na drugo najvišjo goro sveta (letos bo tudi cilj naših alpinistov) 8611 m visoki Čogori (Qogir) ali K2 je skušalo priti četvero odprav s skupno 35 člani. Uspelo je samo dvema (o čemer smo nedavno že poročali), na vrhu pa jih je bilo 7 in gora je zahtevala tudi eno smrtno žrtev. Sorazmerno lahki Broad Peak (8051 m) je gostil kar devet odprav, uspele pa so le štiri s skupno (le) šestimi člani. Gašerbrum 1 (8068) so si za cilj izbrale štiri odprave s 23 člani. Na vrhu je bil le en Japonec in dve Šerpi in kar dva sta bila mrtva. Šest odprav na Gašerbrum 2 (8035 m) s 42 člani je dalo 19 zmagovalcev, dva med njimi sta bila višinska nosača. In Nanga Parbat (8126 m), edini pravi himalajski vrh (drugi so v karakorumskih Himalajah)? Deset odprav (morda 11, med njimi ena korejska s kar 16 člani, medtem ko je druga imela le 4) z vsaj 70 udeleženci, na vrhu pa jih je bilo 12.
FRANCI SAVENEC
S psi na Vrh komunizma
Nenavaden alpinistični show julija ali avgusta letos bo vodil večkratni ruski prvak v alpinizmu Vladimir Rikšin — Odziv tudi pri nas?
Zunanjetrgovinsko podjetje E. T. iz ruskega mesta Jekaterinburg (bivši Sverdlovsk) skupaj z ekspedicijsko skupino Kajur organizira originalni mednarodni alpinistični show: pohod alpinistov s psi na Vrh komunizma v Pamirju (7495 metrov nadmorske višine)! Ta dogodek naj bi bil med julijem in avgustom letošnjega leta. Udeleženci pohoda želijo doseči cilj, ki nima primere v svetovni praksi. Gre torej za poskus postavitve novega svetovnega rekorda.
Skupino pohodnikov bo vodil znani ruski alpinist, večkratni ruski prvak Vladimir Rikšin, ki je že vodil pohod s psi na Leninov vrh (v Pamirju, 7134 metrov nadmorske višine) julija 1991. Unikatnost pohoda na Leninov vrh so zabeležili tudi v knjigi rekordov Guinessa avgusta 1991. O njem so posneli barvni film, ki bo najverjetneje prikazan tudi na TV Slovenija. Vladimir Rikšin organizira nov pohod ne zgolj kot znameniti športni dosežek, ampak tudi kot originalni show, v katerem bodo lahko sodelovali številni turisti in alpinisti iz številnih držav.
Podjetje E. T. iz Jekaterinburga ima veliko izkušenj pri organizaciji izvirnih show-programov, kot je bila denimo zabava Gladiatorji, ki je zbudila velik interes v Rusiji. Veliko zanimivega bo tudi v tem programu: tuji gostje se bodo lahko vozili z vprežnimi sanmi psov v alpinističnih taborih, naročili si bodo lahko posnetke, v katerih bodo nastopali skupaj s herojem pohoda Vladimirjem Rikšinom, in sodelovali v številnih drugih originalnih točkah alpinističnega programa. Tuja podjetja bodo lahko sponzorirala unikatni zabavni program in v njem reklamirala svoje izdelke; ta program bodo namreč kasneje prikazovali po ruski in tujih televizijah in v kinodvoranah.
V samem pohodu s psi na Vrh komunizma bodo lahko sodelovali skupaj z Rikšinom tudi tuji alpinisti, seveda tudi slovenski mojstri gorskih višin. Torej, Če do komunizma niso prišli ne peš, ne prileteli z letali ali raketami - morda pridejo s psi? To je seveda - šala. Tisti pa, ki želi resnično sodelovati v privlačni zabavi, lahko dobi polno informacijo o tem neverjetnem dogodku po telefonu (3432)-517-780 ali po telefaksu (3432)-518-447 pri podjetju E. T. v Jekaterinburgu v Rusiji, ali pa pri podružnici tega podjetja v Budimpešti na telefonu (telefaks) 185-41-94. Kontaktni osebi sta generalni direktor podjetja E. T. Maksim Baklanovski in generalni direktor podjetja Kajur Vladimir Rikšin.
Mt. Cook je nižji
Za najvišji vrh Nove Zelandije Mount Cook (tudi Aorangi) smo vedno navajali, da je visok 3764 m. Toda 14. decembra 1991 je z območja vrha zgrmel ogromen plaz (po izračunih znanstvenikov naj bi zajemal približno 70 milijonov kubičnih metrov ledu in skal, širok naj bi bil sedem kilometrov) in - vrh je za celih deset metrov nižji. In ne samo to: najvišja točka je sedaj kar devet metrov bolj južno!
(F. S.)
Varstvo pred snežnimi plazovi
Podkomisija za plazove GRS ter komisija za vzgojo in izobraževanje PZS prirejata v soboto 13. in v nedeljo 14. februarja tradicionalni (letos je na programu že XVIII.) Dan varstva pred snežnimi plazovi. Sobotni program, ki se bo začel ob 14.30 v Domu pod Storžičem, predvideva predavanja in analize, v nedeljo pa bo na sporedu praktično delo (v bližini Doma). Prijave sprejema pisarna PZS (informacije na tel. 061/315-493) do 5. februarja.
Planinski vestnik slavi stoletnico
Prva številka 93. letnika PV, glasila Planinske zveze Slovenije, prinaša zanimivo branje
Izšla je prva številka 93. letnika Planinskega vestnika, glasila Planinske zveze Slovenije, ki bo konec prihodnjega meseca praznovala natančno stoletnico obstoja in uspešnega delovanja.
Temu jubileju je že posvečen uvodni prispevek v januarski številki PV: Matjaž Deržaj piše o tem, kako so bila 10. januarja 1893 potrjena pravila Slovenskega planinskega društva, predhodnika PZS. Takoj za tem prispevkom pa se s Planinskim vestnikom že selimo čisto v sedanje čase: Gregor Klančnik piše, da številna planinska društva v Sloveniji hočejo v popolno lastništvo planinske koče, ki jih upravljajo, lastnik pa je še vedno Planinska zveza Slovenije. - Za tema člankoma pa je potem nanizana še druga vsebina Vestnika: dve reportaži o plezanju slovenskih alpinistov na himalajski osem tisočak Anapurno, predstavitev francoske revije Annales, Kluba visokogorskih plezalcev, v kateri je zapeta hvala vrsti slovenskih alpinistov za njihove velikanske uspehe, ki odmevajo v svetu, reportaža Dejana Ogrinca o alpinističnem smučanju z Velikega vrha, o lanski slovenski šoli za himalajske gorske vodnike v Manangu v Nepalu pa seveda nekaj močno ekološko obarvanih prispevkov, tudi o tem, kako klima vpliva na alpski svet in kako bo šele vplivala, če se bo temperatura ozračja na Zemlji le nekoliko zvišala, objavljenih je nekaj prispevkov o gorskih popotovanjih po Sloveniji, predstavljen je celovečerni film o plezanju na drugo najvišjo goro sveta, na K-2, predstavljena je tudi nova knjiga za planinsko knjižnico, Berljakova Dotiki nebes, ob stalnih rubrikah pa še daljši zapis o štirih kategorijah planinske članarine pri nas. Dovolj branja torej, tudi za neplanince.
Članarina in naročnina
Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je na svoji zadnji seji med drugim sprejel tudi višino (priporočljive) članarine in odvod PZS ter znesek za naročnino PV. Člani A naj bi plačevali 2-100 SIT (PD morajo od tega PZS za njeno delovanje odvajati 1800 tolarjev), B 620 (odvod 310), člani C oziroma mladi 250 (125) in D - donatorji - protivrednost 250 DEM, če so fizične osebe in štirikrat toliko, če so pravne. Naročnina na Planinski vestnik za prvo četrtletje pa je 500 tolarjev. Za letošnje leto je določen tudi enoten 40% popust za starejše od 70 let; velja na članarino B.
Kako z zimskimi sobami?
V zimski sobi Pogačnikovega doma (na Kriških podih) so neznani obiskovalci pustili vrata in okno odprto, sobo pa razmetano in onesnaženo. Dež je potem namočil vrata, da se niso dala zapreti, skozi okno je močil vzmetnice, tako da je vprašanje, če jih bo mogoče še uporabljati ipd. Planinsko društvo je o tem obvestil obiskovalec iz Kopra, ki je sobo tudi uredil, kolikor je bilo pač mogoče. Kako z zimskimi sobami, se spet vprašujejo odgo-vorni? Jih zakleniti in izročati ključe le na društvu, morda pri kakem zastopniku v izhodišču ...?
Sto let zvestobe goram
Pokrajinski arhiv Maribor pripravlja obsežno razstavo o razvoju in delovanju slovenske planinske organizacije na Štajerskem. Pobudnika razstave in najbolj neutrudna pri pripravah sta Slavka Tovšak in France Vogelnik, ki pa jima pri evidentiranju gradiva občutno pomagajo strokovni delavci Pokrajinskega arhiva Maribor in Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu.
Za razstavo žele še posebej predstaviti leto 1893, ko je bilo ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, čas okoli ustanovitve Podravske podružnice SPD v Rušah (18. avgusta 1901) in podobne dogodke, ki predstavljajo mejnike naše planinske preteklosti.
Avtorja razstave prosita vse, ki hranijo (ali vedo, kje so) stare dokumente in podobne zgodovinsko zanimive predmete, da jim to po možnosti čim prej sporoče; da bi se lahko dogovorili za razstavitev ali vsaj evidentiranje.
(F. S.)