Delo, Šport: ... Nove smučarske smeri
Iztok Tomazin je presmučal nove smeri na avstrijski strani Košute — V Julijcih ekstremni spusti Marka Čara s snowboardom - Aktiven tudi Stres
Iztok Tomazin je 16.1. v S ostenju Velikega vrha v Košuti presmučal Tihotapsko grapo. Smučati je začel ob grebenskem vrhu Toplar in smučal prvih 300 metrov po grapi (IV+), ko pa se v njej začnejo navpične in previsne skalne stopnje, je prek opasti prestopil v sosednjo grapo(400 m, III-). Pravi, da gre verjetno za prvi spust, ob tem pa opozarja, da Tihotapska grapa ni ista smer kot Tihotapska, ki poteka v SZ ostenju in jo je kasneje presmučal Andrej Zorčič.
10. marca pa je opravil prvi smučarski spust po grapi »Z« v S ostenju med Malim Kladvom in Kofce goro v Košuti. Smučati je začel na vrhu Kofce gore, po grebenu približno 150 metrov proti vzhodu, nato pa po vesinah v severno ostenje. Razmere je imel slabe, sneg je bil gnil, nekaj je bilo ledu in precej kamenja. Nekaj manjših skokov je moral preskočiti. Spust je ocenil S6/S4 - S5, V, 730 metrov. V spodnjem delu je nadaljeval po žlebu v podstavku ostenja, ki je bil mestoma ožji od dolžine smuči. Spust mu je uspel šele v četrtem poskusu, vendar pa je kar dvakrat moral odnehati zaradi reševalne akcije.
Isti dan mu je uspel še en zahteven spust v severni steni Velikega vrha. Presmučal je prvenstveno smer Spirala, ki se začne točno ha vrhu, prvih 50 metrov poteka po grebenu proti zahodu, nato pa se spusti v steno. Prehodi so zelo slikoviti, večkrat je treba prestopiti iz enega žleba v drugega. Smer je izpostavljena, ocena pa je V+, 520 metrov. Zaradi mokrega snega so bile razmere precej slabe, 15 metrov II. stopnje pa je moral preplezati. Smer se konča na melišču pod zadnjo ravnino pod Hajneževim sedlom na avstrijski strani, ves čas pa poteka levo od zavarovane poti s Hajneževega sedla na vrh.
Najlepši, pa tudi najnevarnejši spust letos, je Tomazin opravil 13. marca. Kot prvi je smučal z zahodnega vrha Macesja (Larcherberg) na sever - po žlebovih in izpostavljenih vesinah najprej v škrbino med Macesjem in stolpom Gajnik (Larcherturm), nato pa po žlebu Huda jama ( smer 835 v Tuscharjevem vodniku po Karavankah), ki je zelo izpostavljen plazovom in padajočemu kamenju. Spust je ocenil V-, 500 metrov.
Vse smeri je Iztok Tomazin presmučal s turnosmučarsko opremo, ki so jo imeli tudi na odpravi na Šišo Pangmo (smuči Elan in vezi Silvretta).
Kombinacija Kramarjeva - Črni graben - Kramarjeva v severni steni Storžiča je bila v začetku aprila dvakrat presmučana. Četrtega se je po njej spustil Slavko Rožič, sedmega pa še Aljaž Anderle ( oba AO Tržič). Snežne razmere so bile odlične. V smeri so ob povprečnih razmerah štirje visoki skoki, tokrat pa enega sploh ni bilo, ostali trije pa so bili visoki le kaka dva metra. V idealnih razmerah sta spust ocenila S4/III-IV. To kombinacijo je prvi presmučal Iztok Tomazin 4. marca 1984.
Nove smučarske smeri pa so utrli tudi v Bavškem Grintovcu. 30. marca je Marko Čar (AO Žiri) odpeljal Brdarsko (V-, 40 - 50 st., 500 m), Brdarsko varianto (IV, 40-50°, 250 m) in Žirovsko (V+, prvih 100 m 50-55° in več, sicer pa 35-50°, 550 m). Vse smeri se začnejo na grebenu med Malim Bavškim Grintavcem (2277 m) in Vrhom Brda (2143 m) in se spuščajo na SZ stran proti planini Bukovec.
31. marca pa se je Marku Čaru pridružil še Simon Čopi (Soški AO). Smučala sta grapo, ki se spušča z Bavškega Grintavca proti Trenti in je obrnjena na JV. Dolga je 150 metrov, ocena IV-, do 50°. Nato pa sta se spustila še na SZ stran po nekakšnem stebru, po katerem je plezal že Flajs in ga ocenil s III. Smučanje po njem je bilo izpostavljeno, prehodi pa zelo lepi. SZ steber sta ocenila VI-, 40-55°, 500 metrov. Smučala sta do planine Bukovec, kjer je zmanjkalo snega. Čar je vse smeri presmučal s snowboardom.
V Julijskih Alpah je bil aktiven tudi Blaž Stres, ki je z desko presmučal nekaj novih smeri. 9. januarja je sam presmučal prvenstveno Desno grapo v Malem Vrhu. Dolga je približno 500 metrov. Naklonina se giblje med 40 in 45°, v spodnjem delu pa naraste na 50°. Grapa se zaključi s skokom. Snežne razmere so bile idealne, plast pršiča na malce odpuščenem snegu. 25. 1. je opravil še en prvenstven spust. Presmučal je Zgornjo grapo v ostenju Kuntarja. Ključni detajl je bil nekje na sredini grape, kjer je moral skočiti čez stopnico in razpoko, ki sta nastali na mestu, kjer se je utrgal plaz. Grapa ima v zgornjem delu manjše skoke, visoke dva do tri metre. Naklonina zgornjega dela je 45 do 50 stopinj, spodaj pa se položi. Dolga je 600 metrov.
Stres je 5. februarja deskal po zahodnem pobočju Mahavščka. Naklonina zgornjega dela je 30 do 45° s tridesetmetrsko prelomnico naklonine 60°. Spodnji del je presmučal po grapi, ki se zaključi s 15 metrov visokim skokom nad potjo Prehodci - planina Razor. Čeprav se je možno skoku ogniti, je splezal prek njega navzdol (70-80°). Za vzpon in spust je porabil tri ure, višinske razlike pa je 400 metrov.
MIHA PETERNEL
ALPINISTIČNE NOVICE
Srečanje pod Belo Pečjo
Tržiški alpinisti vabijo 2. maja na tradicionalno srečanje pod Belo Pečjo. Srečanje je posvečeno spominu na Jožeta Rozmana, člana AO Tržič, ki je spomladi 1991 z Marijo Frantar ostal na Kančendzengi. Člani AO Tržič bodo obiskovalcem predstavili plezališče v steni Bele peči, ki se nahaja nad Lomom pri Tržiču, od koder je bil doma Rozman. Ponatisnili bodo tudi vodniček s smermi, ki so dolge približno 100 metrov.
(M. P.)
Predavanje o Cerro Torreju
V torek, 26. t.m. ob osmih zvečer bo v Kulturnem domu Mengeš Janez Jeglič ob diapozitivih predaval o uspešni odpravi na Cerro Torre, na kateri so Jeglič, Marko Lukič in Miha Praprotnik preplezali prvenstveno smer v južni steni. To je že tretja Jegličeva prvenstvena smer v Cerro Torreju. Karte bodo v prodaji eno uro pred predavanjem. Po predavanju bo srečanje alpinistov pri Adamu Ravbarju v Rodici pri Domžalah.
( M. P.)
Alpinistični razgledi, št. 45
Naslovnico novih Alpinističnih in športno-plezalskih razgledov, ki prinašajo obilo zanimivega branja, krasi barvna fotografija vzhodne stene Cerro Torreja. V uvodniku Miro Štebe razmišlja o (ne)prisotnosti alpinizma in alpinističnih uspehov v slovenskih medijih. Poleg uvodnika pa je Štebe zapisal še intervju z vsestranskim alpinistom in zdravnikom Iztokom Tomazinom. Bine Mlač nadaljuje s predstavljanjem velikih pionirjev alpinizma. Prispevek o Hannsu Ficchtlu je zanimiv predvsem zaradi opisovanja etičnih dilem, ki so se pojavljale ob uporabi prvih klinov. Delček novejše zgodovine pa osvetli članek o predlani umrlem Wolfgangu Gullichu. Objavljeni so tudi popolni rezultati ankete za izbor najboljšega alpinista in alpinističnega smučarja, pospremljeni s komentarjem Aleša Bjelčeviča. »Bjelko je probu stvar puvedat v materinščin.«
Preberemo lahko članke o plezanju v Rzeniku, Štajerski Rinki in strmem snegu, o sestopu s Kangčendzenge in o smučanju s himalajskega šesttisočaka. Matej Mejovšek je zmeril in stehtal finaliste tekem za svetovni pokal. Objavljen je tudi pregled izpitnih vsebin za pripravnike športnega plezanja. V članku o agresivnosti v alpinizmu piše, da se posredna agresivnost kaže tudi kot zbijanje šal na račun drugega alpinista. Prevedeni članek pa nas pouči o uporabi napitkov z elektroliti. Objavljenih je osem skic. Tudi ta številka se zaključuje s kroniko smrtnih gorskih nesreč; tokrat so zajeta leta 1956-1958.
(M. P.)
Smučarski spusti
Tomazin je 23. februarja presmučal SV grapo v Babi oz. Košutici (IV-, 300 m), 26. pa SV grapo v Palcu (IV, 800 m). 19. marca pa je najprej presmučal žleb v S ostenju Macesja (Larscherschlucht, smer 834 v vodniku), III+, do 50 stopinj, 250 metrov. Popoldne pa je odpeljal še Centralno grapo v SV steni Palca, ki poteka levo od SV grape, v spodnjem delu pa se združita (III + , 450 m). Razmere so bile dokaj slabe, saj je že primanjkovalo snega.
28. 3. je Marko Čar smučal z Velike Črnelske Špice (2332 m) v Možnico. To je bila 1. ponovitev spusta, ki so ga leta 1992 opravili Čopi, Černivec, Terčelj in Škoberne. Ocena smuka je IV+, 800 metrov, v celoti pa se je dalo odpeljati 1200 metrov višinske razlike. Sneg je bil trd. Spust je opravil s snowboardom.
Blaž Stres je z desko ponovil spust z Mangarta na italijansko stran, ki sta ga prva opravila Čar in Čopi. Ocena spusta je III + . V zgornjem delu je imel težave z napihanim snegom.
Gregor Piskar (AO Kranj) je 12. 3. sam presmučal Osrednjo grapo v Vrtači ( S5, IV+, 300 m), zadnjega dne v marcu pa sta se s Filipom Vodnikom spustila po Povnovi dolini ( S5, IV+, 1000 m) v S steni Kočne.
(M. P.)
Nova umetna stena
V Posavskem alpinističnem klubu so marca zaključili alpinistično šolo. Izpit za alpinističnega pripravnika je uspešno opravilo sedem tečajnikov. V okviru šole so izvedli dve skupni turi. Prvič so bili v Tamarju in na Vršiču, kjer so preplezali nekaj grap in opravili nekaj turnih smukov. Drugič pa so šli v Osp.
V OŠ Brestanica gradijo v novi telovadnici umetno steno. Stena bo imela vse potrebne ateste in uradna dovoljenja. Otvoritev nove telovadnice in s tem tudi stene bo verjetno konec aprila.
(M. P.)
Točke svetovnega pokala štirim slovenskim plezalcem
LJUBLJANA - Glavna tema pogovora na tiskovni konferenci slovenske športno-plezalne reprezentance je bil uspešen nastop na prvi letošnji tekmi za svetovni pokal, beseda pa je tekla tudi o začetku domače tekmovalne sezone ter drugi tekmi svetovnega pokala, ki bo konec tega tedna v Rusiji.
Doslej najuspešnejši začetek tekmovalne sezone je prav gotovo rezultat sistematičnih priprav, ki jih v A in B reprezentance že nekaj let uvaja selektor Bojan Leskošek. Letošnji spomladanski del priprav sta reprezentanci opravili v plezališčih južne Francije, kjer so člani na pogled preplezali tudi nekaj težkih smeri. Denimo le izredno serijo Vilija Gučka, ki je na ta način preplezal 27 smeri v območju IX. težavnostne stopnje, od tega štiri z oceno IX/IX+, ter vzpone Martine Čufar, ki je prvič v svoji karieri na pogled preplezala težave VIII + in sicer kar v štirih smereh.
V Beljaku sta bila prav Čufarjeva in Guček najuspešnejša slovenska predstavnika. Sedemnajstletna Mojstrančanka je presenetila samo sebe. Kljub mladosti se je izkazala kot preudarna in odločna tekmovalka. Sama pravi, da je zelo zadovoljna z rezultatom in ni slutila, da se lahko uvrsti v polfinale. Rezultat bi bil lahko celo še boljši, pa je s kolenom tako nespretno zadela v roko, da je izpustila oprimek. V svoje sposobnosti sicer še ni prepričana, potrditev pa pričakuje v Moskvi. In če ji bo uspelo tudi tam, smo lahko prepričani, da se je v svetovno elito prebilo novo, slovensko ime, ki lahko še nekaj let kroji vrstni red prav na vrhu.
V moški konkurenci se je odprtega prvenstva udeležila mlada ekipa, ki se še ni dobro znašla. Golob in Zidan sta nastopila solidno, Čehovin, Perko in Šanca pa po besedah selektorja niso pokazali vsega, kar so sposobni. V četrtfinalu je vrstni red ustrezal razmerju moči, na žalost je Mejovšek le za mesto zgrešil uvrstitev v polfinale. Odlično sta nastopila Vili Guček in Aljoša Grom (Veritas). Uvrstitvi v polfinale in končno enaindvajseto oziroma triindvajseto mesto štejeta med boljše rezultate naših plezalcev, točke pokala pa je za sedemindvajseto mesto prejel tudi Mejovšek.
Metka Lukančič, Martina Čutar, Vili Guček, Aljoša Grom in Matej Mejovšek se bodo udeležili tudi druge letošnje tekme za svetovni pokal, ki bo od 29. aprila do 1. maja v Moskvi.
NUŠA ROMIH