Delo, Šport: ... Anapurna letos veliki cilj našega alpinizma

Nepalske oblasti so Planinski zvezi Slovenije načelno že odobrile alpinistično odpravo v južno steno Anapurne — Ekipa že izbrana

LJUBLJANA - Nepalske oblasti so Planinski zvezi Slovenije izdale načelno odobritev za jesensko alpinistično odpravo v južno steno Anapurne (8091 m). To bo osrednja akcija slovenskega vrhunskega alpinizma v letu 1992.
Anapurna zavzema posebno mesto v zgodovini alpinizma: bila je prvi osemtisočak, na katerega je stopila človeška noga (Francozi 1950). Ko so bili doseženi vsi najvišji vrhovi, so tudi v Himalaji prišle na vrsto stene. In spet je bila Anapurna tista, kjer se je začelo novo obdobje: leta 1970 so Angleži preplezali njeno 2000 m visoko južno steno, prvo veliko steno kakega osemtisočaka. Ob tem pa Anapurna spada med težje in nevarnejše himalajske velikane sploh.

Slovenci smo se v njeno kroniko zapisali z neuspešnim poskusom v južni steni leta 1983, tudi skupna odprava s Hrvati pozimi 1990/91 s severa ni uspela, pač pa je Slavko Svetičič sam jeseni 1991 deloma po novi smeri preplezal zahodno steno, vendar mu je močan veter preprečil vzpon na vrh.
Anapurna je torej predzadnji osemtisočak, na katerem Slovenci še niso bili. Tako bo odprava v času od 21. 9. do 6. 11. skušala na klasičen način ponoviti angleško smer v južni steni in preplezati novo smer med angleško in poljsko. Ob tem bo Anapurna deseti osemtisočak za Vikija Grošlja v njegovi akciji »8000+«, nekaj mlajših alpinistov se bo preizkusilo in usposobilo za Himalajo, morda bo o odpravi posnet film.

ZAHTEVNO — Južna stena Anapurne, v kateri se bo jeseni poskusila slovenska alpinistična odprava. (Foto: Tone Škarja)

Komisija za odprave v tuja gorstva je 14. t. m. med 30 kandidati dokončno izbrala naslednjo ekipo: Viki Grošelj (operativni vodja), Igor Tekavčič (zdravnik), Filip Bence, Iztok Tomazin, Uroš Rupar, Robert Supin, Matjaž Jamnik, Benjamin Ravnik, Miha Kajzelj, Slavko Rožič in Davo Karničar. Poleg teh bodo imeli možnost soudeležbe še največ trije alpinisti s posebnimi cilji (nova smer, solo vzpon, film itd.). Organizacijske priprave doma in v Nepalu za zdaj vodi načelnik KOTG. Ne le v tehničnem smislu, tudi finančno je odprava vrhunski projekt, saj so z letošnjim letom Nepalci zvišali takse za trikrat. Ugoden pa je le teden dni dolg dostop po obljudeni pokrajini z dobrimi potmi. Tako naj bi odprava trajala le poldrugi mesec.

TONE ŠKARJA

Avtobus v Logarsko
Obiskovalci Logarske doline iz ljubljanskega in kamniškega konca imajo spet »direktno« zvezo z Logarsko dolino. Avtobus odhaja ob nedeljah s kamniške avtobusne postaje ob 6.45 in pripelje - prek Črnivca in Ljubnega - pod slap Rinke ob 8.45. Povratek je ob 16.25, s prihodom v Kamnik nekaj po 19. uri.

ALPINISTIČNE NOVICE

Četrta tekma bo v Velenju
V velenjski rdeči dvorani, na eni izmed najvišjih in najkvalitetnejših umetnih plezalnih sten pri nas bo v soboto, 30. maja, četrta letošnja tekma v športnem plezanju. Plezalci mlajših kategorij se bodo še zadnjič v spomladanskem delu tekmovanj pomerili za točke pokala Slovenije. Tekmovanje se bo za najmlajše pričelo ob 10. uri, mlajši pionirji in pionirke se bodo pomerili ob 12. uri, ob 14. uri pa pričakujemo nastop starejših pionirjev ob 12. uri, ob 14. uri pa pričakujemo nastop starejših pionirjev in pionirk, kadetinj in kadetov.

(N. R.)

Ledeniški tečaj
Podkomisija za vzgojo in izobraževanje pri KA bo priredila od 12. do 14. junija začetniški in nadaljevalni ledeniški alpinistični tečaj v skupini Presanella v Italiji. Zadnji rok za prijave je 5. junij, sprejema pa jih pisarna Planinske zveze Slovenije, Dvoržakova 9, Ljubljana (informacije na telefon 312-553). Stroški na tečajnika so 2.000 SLT.
Odhod (z osebnimi vozili) iz Ljubljane bo v petek ob 5. uri zjutraj, bivanje pa bo v koči Denza (2298 m) ob ledeniku Presanella, kjer bodo praktične vaje. Ker še ni zanesljivo, ali bo koča do tedaj že redno poslovala, je potrebno misliti tudi na opremo za bivanje v zimski sobi.
Tečaj je namenjen starejšim pripravnikom, ki imajo že nekaj zimskih alpinističnih izkušenj, ob njih pa se lahko tečaja udeleže tudi alpinisti in morebitni kandidati za inštruktorje. Na programu tečaja je celotna ledeniška tehnika, v nadaljevalnem delu pa tehnika plezanja v strmem ledu. Opravili naj bi tudi nekaj lednih vzponov v severni steni Presanelle (3564 m) in Cime di Vermiglio (3456 m).

(F.S.)

Iz serije »Tomo Česen predstavlja«
V sredo, 27. t.m., bo na II. programu TV Slovenija (približno ob 18.45) že šesta oddaja iz serije »Tomo Česen predstavlja«, ki jo pripravljata Tomo Česen in Matjaž Fistravec (Studio Alp) za Studio Maribor. V šesti oddaji bosta predstavila zelo popularno športno plezanje. Skupaj z njima boste lahko obiskali Dolžanovo sotesko, Mišjo peč pri Ospu in plezališče v Bohinjski Beli.

Plezanje na radijskih valovih
Že skoraj dve leti je na valovih mariborskega radia Študent, popularnega MARŠ, slišati tudi »Alpinistične novice«. Vsak ponedeljek med 16.30 in 17. uro namreč Boris Strmšek, član AO Kozjak iz Maribora, na svojstven način popelje poslušalce v svet gora, alpinistov in plezalcev. Predstavi novice in novosti, ki pa niso omejene le na področje Maribora, temveč zajemajo vso Slovenijo in segajo tudi v svetovni alpinizem. Občasno pa lahko poslušalci v posebnih oddajah slišijo tudi pogovore z znanimi osebnostmi naše alpinistične scene. 4 MARŠ, ki je sicer lokalna postaja (oddaja na 95,5 MHz), je v zadnjem času razširil področje svoje slišnosti na Lenart, Ptuj in Slovensko Bistrico.
Zanimiva je tudi novica, da kažejo zanimanje za alpinizem in planinstvo tudi na novoustanovljeni mariborski kabelski televiziji (HIZ kanal). Planinstvo le prodira tudi v RTV medije, kjer je bilo dolgo zanemarjeno ali - vsaj kompleksno in na daljši rok— obravnavano le občasno. To prav gotovo potrjuje tudi nova oddaja TV Slovenija »Gore in ljudje«, ki je sedaj dobila že skoraj »idealen« termin. (S kvaliteto se že ponaša od vsega začetka). Pa tudi Mariborčani z oddajami »Tomo Česen predstavlja« vedno znova prijetno presenečajo. Da polet le ne bi upadel.

Specializirana prodajalna
Geodetski zavod Slovenije je na Trgu francoske revolucije 7 v Ljubljani danes tudi uradno začel s prodajo kart in kartografske opreme. Na razpolago imajo številne artikle, od atlasov in kart, do videokaset s turistično vsebino, letalskih posnetkov, kompasov, višinomerov in stereoskopov, do lup in raznega pomožnega pribora.
Med kartami, ki bodo vsekakor med najbolj iskanimi artikli, bodo tudi tuje izdaje, predvsem založb Freytag Berndt z Dunaja, Falk iz Hamburga, Kümmerly-Frey iz Hallwag iz Berna. Med domačimi bodo — ob planinskih in turističnih - verjetno najbolj zanimive t.i. občinske, pa tudi karte mest in naselij. Sicer pa so že pripravili tudi ličen prospekt z osnovnim seznamom.
Če ne veste kam - naš prvi nasvet: v zeleno naravo, v modrorumeno Evropo, v širni beli svet. Če še vedno ne veste kam — naš drugi nasvet: k nam. To so zapisali na prospekt nove trgovine, ki ima značilno ime »Kod & Kam«.

FRANCI SAVENC

Majski Planinski vestnik
Tako kot že nekaj zadnjih številk je tudi majska številka Planinskega vestnika obarvana precej naravovarstveno: planinci bi slej ko prej pač hoteli hoditi v čiste gore. Janez Bizjak nadaljuje polemiko o krajinskem parku Logarska dolina, Igor Mahar pa obšir-no piše o prostem plezanju in varstvu okolja. Kar zadeva prosto plezanje, ki je tudi pri nas vse bolj priljubljeno, kajpada predvsem med mladino, je prav poučen članek o igrah in igricah funkcionarjev komisije za športno plezanje pri UIAA, ki Slovenije (še) niso hoteli sprejeti v članstvo. Božidar Zega je odkril nekaj ohranjene korespondence dr. Juliusa Kugvja in po-drobno predstavlja vsebino. Božo Jordan nadrobno razlaga, kaj je planinska pot, Cene Griljc pa napeto (in s prav zanimivo predzgodovino) opisuje svoj vzpon na ledeno indijansko goro Denali. V majskem PV sta med novimi knjigami za planinsko knjižnico predstavljeni dve novosti, Na vrhovih sveta vrste avtorjev in pesniška zbirka Rudija Zamana Misli bivanja. Kot je že običajno, je na straneh slovenske planinske revije več planinskih impresij in doživljajskih opisov ter ob stalnih rubrikah (Odmevi, Iz planinske literature in Društvene novice) pomembne novosti s področja gorništva v najširšem smislu.

Izgubljena vrhunska alpinistka
Po dveh tednih, odkar ni ne duha ne sluha o poljski alpinistki WANDI RUTKIEWICZ, eni vodilnih plezalk na svetu, so njeni tovariši izgubili upanje, da morda še živi. Izginila je, medtem ko je skušala sama osvojiti tretji najvišji vrh na svetu — 8586 metrov visoko Kangčenjungo. Vodja odprave, mehiški alpinist Carlos Carsolio, je po vrnitvi v Katmandu povedal, da sta bila z Rutkiewiczevo edina, ki sta se 12. maja podala na vrh Kangčenjunge z zadnjega taborišča (številka štiri) na višini 7900 metrov. Kot je še povedal Carsolio, je 49-letna poljska alpinistka plezala zelo počasi, morda zaradi noge, ki si jo je bila poškodovala, ko se je pred desetimi leti vzpenjala na neki drugi himalajski vrh, ali pa zaradi svoje starosti. Preden se je podala na vrh, je dejala tovarišem, da ne namerava hiteti in noče tvegati, ker zelo spoštuje Kangčenjungo. Carsolio jo je prehitel in se povzpel na vrh. Ko se je vračal v taborišče številka štiri, jo je srečal - v vsem tistem času se je vzpela za pičlih 300 metrov, vendar je še vedno popolnoma zaupala vase in verjela, da bo dosegla vrh. Carsolio se ni bal zanjo, saj je imela veliko plezalskih izkušenj in je znala preživeti na visoki nadmorski višini, ni imela težav s slabostjo in tudi ni dobila ozeblin, kakor v aprilu njena tovariša.
Carsolio je bil zadnji, ki je plezalko, prvo Evropejko, ki se je povzpela na Everest, videl živo. Pred tem je osvojila osem osemtisočakov - več kot katerakoli druga ženska. Ko jo je vodja odprave srečal, je bivakirala v dobro zavarovani vdolbini in je bila duševno popolnoma prisebna, imela pa je druge težave: nagajal ji je gorilnik za topljenje snega, zato je premalo pila in je bila silno utrujena.
Njeni tovariši je iz taborišča številka 4 z daljnogledom niso več videli, vendar se niso preveč vznemirjali. Menili so, da je morebiti krenila na pot zgodaj in se vrnila po drugi poti. Carsolio jo je čakal do poldneva, potem pa se je spustil najprej v taborišče 2 in nato v glavno taborišče. Štirinajstega maja se je vreme poslabšalo, začelo je močno pihati in snežiti, po tokiju vokiju pa ni bilo nobenega klica na pomoč. Kot je povedal vodja odprave, ni bilo možnosti, da bi jo skušali rešiti. Vsi člani odprave so bili popolnoma izčrpani, nepalskih šerp pa niso imeli s seboj. Morda je dosegla vrh in potem padla, morda je umrla že ponoči 12. maja in ni nikoli prišla na vrh, morda ga je dosegla in se vračala po drugi strani, pravi zdaj Carsolio. »Bila je oprezna plezalka, počasna, a ni tvegala. Na Kangčenjungi pa so vetrovi zelo nestalni in treba se je podvizati, preden zapade sneg.«

(D: Če, 28/5-92)