Delo, Šport: ... V Verdonu je Lukič opravil odlične vzpone na pogled
Na takšen način je v Franciji splezal tri smeri z oceno 7c+ (IX+) - V Dolžanovi soteski je Petra Vencelj ponovila Bogove (IX-)
KRANJ - Mariborski plezalec Marko Lukič (član AO Kozjak) je trenutno očitno v izvrstni formi. V francoskem Verdonu se je pred udeležbo na tekmi svetovnega pokala posvetil vzponom na pogled in dosegel tri odlične rezultate. Poleg njega sta bila v Verdonu še Franci Rojko in Nejc Zaplotnik, ki sta s svojimi vzponi prispevala delež k lepi beri.
Lukič je plezal v glavnem le na pogled. Tako je splezal tri smeri z oceno 7c+ (IX+) in sicer: Polpot, Voila les Caques de Sage in La Liquer de Coco. K tem vzponom, ki so doslej največ, kar so naši plezalci splezali na pogled, je treba prišteti še dve smeri (Tete d'Eau in Igor Strawinsky) z oceno 7b+ (IX-) ter še nekaj vzponov z oceno 7a in 7a+ (VIII in VIII+). Vrhu vsega pa je vendarle treba omeniti, da mu je v nekaterih smereh z oceno 8a za vzpon na pogled zmanjkalo povsem malo in da je bil celo v Claudii (8a + ) zelo blizu uspeha. Morda je zdaj pri Lukiču to le še vprašanje časa.
Nejc Zaplotnik (AO Kranj) je po nekaj smereh na pogled (težave VIII in VIII+) vso pozornost usmeril smeri Claudia, ki je ocenjena z 8a+ (X-). Uspelo mu je že po dveh dneh.
Franci Rojko pa je bil prav tako uspešen in je splezal smer Sale Temps pour les Caves (8a oziroma IX+/X-) ter se tako pridružil tistim 12. Jugoslovanom, ki so doslej opravili kakšen vzpon z oceno najmanj 8 a.
Od domačih je veliko novic iz Dolžanove soteske. Petra Vencelj (AO Železničar) je opravila prvi ženski vzpon v smeri Bogovi so padli na glavo
(IX-). Ta njen vzpon skupaj s smerjo Paris - Dakar (splezala jo je Jelka Tajnik) v Ospu in s smerjo Wats Tots (splezala jo je Nuša Romih) v Smith Rocku predstavlja največ, kar so dosegle naše plezalke v športnem plezanju. Poleg Bogov je Vencljeva ponovila (prav tako prvi ženski vzpon) tudi Čarovnico v Bodeščah pri Radovljici. Ocena te smeri je po mnenju nekaterih ponavljalcev bolj pri VIII+ kot pa pri IX-, kakršno je imela smer v začetku.
Če ostanemo še malo v Dolžanovi soteski, potem omenimo tretji vzpon v smeri Climbers only (7c+ oziroma IX + ), ki ga je opravil Tomo Česen (AO Kranj). Poleg tega, da je ponovil Proces in Bogove (obe IX-), je soliral še Soleo (VIII+/IX-, prvi solo vzpon).
Končajmo ta pregled novic iz športnega plezanja z vzponi, ki sta jih v steni pri Železnikih opravila Marko Čufar (AO Škofja Loka) in Aleš Jensterle (AS Železniki). Oba dva sta ponovila smer Sence poletja z oceno IX, potem pa splezala še novo smer z imenom Brezmadežna. Ocenila sta jo IX/IX + . V isti steni je Čufar opravil drugi vzpon v smeri San Pedro, ki ima težave ocenjene z IX.
T. Č.
Za kategorizacijo do 5. oktobra
Podkomisija za vrhunski alpinizem pri PZS poziva vse alpiniste oziroma športne plezalce, da pošljejo seznam svojih vzponov (od 1. 10. 88 do 30. 9. 89) zaradi kategorizacije najkasneje do 5. oktobra, in sicer na naslov: Bogdan Biščak, Tržaška 54, 66230 Postojna. Za tiste, ki pošiljajo podatke prvič, je potrebno izpolniti še osebni list. Za vse prvenstvene vzpone je treba poslati opis, skico in fotografijo stene, sicer vzpon ne bo priznan. Poleg tega je po-trebno pri vseh smereh napisati, kateri v navezi je prijavljeni plezal. Pri športnih plezalcih pa je treba napisati, ali ste smer splezali z rdečo piko ali na pogled. Prijav, ki bodo prispele kasneje kol 5. oklobra, PZVA ne bo upoštevala.
T. Č.
Prva ženska ponovitev Bregarjeve
V severni steni Štajerske Rinke sta 17. t. m. Mira Zorič in Marjeta Lešnik (AO Impol) opravili dober vzpon. Kot prva ženska naveza sta ponovili Spominsko smer Draga Bregarja (VI, Al, 600 m). V severni steni Ojstrice pa sta Armand Polegek in Romana Tomšič prosto ponovila smer Iva Reye (Zmaj) z oceno VII- (Polegek z rdečo piko, Tomšičeva kot druga v navezi).
Bolgari na Nanga Parbat
Tudi bolgarski alpinizem zadnja leta vse pogosteje sega v Himalajo. TD »Vitoša« sedaj pripravlja odpravo na Nanga Parbat (8125 m) v Kašmirski Himalaji v Pakistanu. Vodja odprave bo Kiril Račev, skušali pa naj bi se junija in julija prihodnje leto v Diamirski steni (Herlighkofferjeva smer, 1962). Omeniti velja, da je to šele druga bolgarska društvena odprava v Himalajo in da bo štela 12 članov in - »vsi so bili vzgojeni v našem klubu« je poudaril njen vodja.
V Kranju tekma na umetni steni
Tekmovanje v športnem plezanju YU Rock Master bo sredi meseca oktobra
KRANJ - Sredi prihodnjega meseca bodo lahko Kranjčani in pa seveda vsi ostali videli na delu najboljše jugoslovanske plezalke in plezalce. Zveza telesno kulturnih organizacij občine Kranj namreč pripravlja tekmovanje v športnem plezanju YU Rock Master, ki bo na umetni steni, le-ta pa bo postavljena na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju. To bo prvo tekmovanje v športnem plezanju pri nas, na katerega bodo tekmovalce povabili.
V Kranju bo (predvidoma 14. in 15. oktobra) nastopilo 7 plezalk in 15 plezalcev, ki so jih na ZTKO Kranj izbirali glede na dosedanje rezultate na tekmovanjih, glede na vrstni red v jugoslovanskem pokalu in na osnovi težavnosti opravljenih vzponov.
V Kranju ne bo kvalifikacij in ne finala, oba tekmovalna dneva bodo nastopili vsi in dosežena rezultata iz obeh smeri (obe bodo tekmovalci plezali na pogled) se bosta seštela. Umetna stena bo predvidoma visoka okoli 13 metrov, ves čas previsna, seveda pa ne bo manjkalo večjih previsov oziroma strehe. Upajmo, da bo prirediteljem šlo na roko tudi vreme in tako lahko ob udeležbi najboljših jugoslovanskih športnih plezalcev pričakujemo plezalski praznik sredi Kranja.
TOMO ČESEN
Mini odprava na Ama Dablam - Naskok na steno brez smeri
Bojan Počkar in Vanja Furlan (oba AO Železničar) bosta skušala v alpskem stilu splezati SZ steno 6812 m visoke gore
AMA DABLAM - 6812 m - s SZ steno na desni strani.
KRANJ - Za slovensko alpinistično odpravo na Šišo Pangmo (8048 m), ki je odšla v Nepal pretekli teden, odhaja pojutrišnjem v Himalajo še mini slovenska odprava na Ama Dablam, V njej so le trije člani: Bojan Počkar (vodja) in Vanja Furlan kot plezalca ter Matjaž Vrtovec kot zdravnik.
Kot smo uvodoma že povedali, je cilj odprave splezati SZ steno te mogoče najbolj znane gore v Nepalu. V njej, visoka je približno 1800 metrov, doslej ni še nobene smeri, čeprav je znanih nekaj poskusov. Brez dvoma gre za najtežjo steno v Ama Dablamu, ki je zlasti v srednjem delu zelo strma. Po vsej verjetnosti bo tukaj ključ smeri. Bojan Počkar in Vanja Furlan nameravata vzpon opraviti v čistem alpskem stilu, za sestop pa načrtujeta JZ steno oziroma greben, po katerem poteka na Ama Dablam najlažja smer in katerega si tudi največ odprav (in teh je na tem vrhu vsako leto kar nekaj) izbere za vzpon. Zaenkrat gre najbrž najtežja smer čez SV steno, kjer sta Carlos Buhler in Michael Kennedy plezala prav tako v alpskem stilu in kar sedemkrat bivakirala. Bilo je to v začetku decembra leta 1985.
Odpravi, ki je seveda kot vsaka imela veliko finančnih težav, so kot sponzorji priskočili na pomoč KOTG pri PZS, Slovenija – turist, Železničarsko gospodarstvo Ljubljana, PD Železničar Ljubljana, Krka Novo mesto in PD Snežnik Ilirska Bistrica.
TOMO ČESEN
Pod Everestom le preveč snega
Slabo vreme nagaja zagrebški odpravi na najvišjo goro sveta - Naskok na vrh naslednje dni
TIBET - Od zadnjega javljanja je naša ekspedicija pomembno napredovala. Tabor 1 je zdaj že popolnoma opremljen, pod steno (6200 m) visoko pa stoji šotor pomaknjenega T 1. Od tam smo 26. avgusta vstopili v steno 4 člani in napeli prvih 400 m vrvi, naslednji dan je druga ekipa napela še 700 m vrvi in se ustavila na višini 6900 m, 50 m pod mestom, kjer se greben položi in kjer naj bi stal T 2, oziroma tam moramo izkopati snežno luknjo, ker ni varnega prostora za šotor.
V steni je precej novega snega, ki nas ovira pri napredovanju. Zadnje tri dni je vreme slabo, sneži, tako da naslednji dve navezi, ki sta bili na vrsti za odhod v steno, nista dosegli niti konca fiksnih vrvi. Podobne probleme imajo tudi druge odprave, ki so prav tako tukaj, na severni strani Everesta. Španska odprava, ki je tukaj že vse poletje in naskakuje Everest po SV grebenu je dosegla 8500 m, tam pa zaradi globokega snega prenehala in podaljšala trajanja odprave za en mesec. Odprava iz Čila, ki je prišla skupaj z nami in pleza na Zahodno ramo, potem pa v Hornbeinov kuloar, je do sedaj fiksirala okoli 300 m vrvi. Američani in Francozi, ki gredo tudi po SV grebenu, so tudi šele na začetku.
Počutje članov naše odprav je zaenkrat dobro in vsi skupaj čakamo na lepše vreme, ko bomo izvedli naslednji pohod proti vrhu. Vendar je treba vedeli, da se severna stena Everesta prične na 6200 m, kjer se večina drugih gora že konča in se potem pne še skoraj 2700 m višje in je zato ni moč premagati v enem tednu. Realno je pričakovati resen naskok na vrh v začetku oktobra, vse kar bo prej, pa bo tudi dobrodošlo.
JANEZ BENKOVIČ
• ZAGREB - Borislav Aleraj je bil nemalo presenečen, ko ga je malo po 14.30 po telefonu poklical prijatelj Darko Berljak. Oglasil se mu je namreč izpod Everesta, iz tabora čilenske odprave, ki ima s seboj naprave, da se prek njihovega satelita lahko vključi v mednarodno telefonsko omrežje.
Vsi smo zdravi, je takoj na začetku povedal vodja zagrebške odprave »Everest '89«, v kateri je tudi šest slovenskih alpinistov. Postavili so že tabora I (5900 m) in II (7000 m) ter priplezali do višine 7350. Večina tehničnih težav je že za njimi, napeli so okoli 3000 m vrvi, toda - plazovi so jim jih 1000 m tudi že odnesli. Vreme ni najboljše in veliko sneži, zato so se alpinisti umaknili v prednjo bazo ali ABC. Če bo šlo vse po sreči, pa bodo že v dveh do treh dneh postavili še tabor III, na vrh pa računajo okoli 4. oktobra.
Z njimi je na tibetanski strani Everesta še pet odprav, ameriška, čilenska, italijanska, japonska in francoska. Toda čeprav poskušajo priti na Everest po lažjih smereh (naši po Velikem ozebniku ali Avstralski smeri, ki še ni bila ponovljena), so zaenkrat še nižje kot naši.
FRANCI SAVENC
O naših v Iwa To Yuki
V vsakoletnem zborniku japonske revije Iwa To Yuki večina »zahodnjakov« res lahko proučuje le fotografije in tabele ter kratke angleške povzetke - ker je vse drugo v japonskih pismenkah - pa jo kljub temu vedno znova z nestrpnostjo pričakuje. Nikjer drugje ni namreč mogoče videti toliko fotografij gora z vrisanimi smermi in grebenskih skic, preglednic s podatki o odpravah, rezultatov plezalskih tekmovanj in podobne tehnične dokumentacije. Za nas pa so ti zborniki pomembni tudi zato, ker podobno kot American Alpine Journal podrobno prikazujejo tudi vso »odpravarsko« aktivnost naših alpinistov. (Če izvzamemo tekst, je zbornik ITY na nek način celo bogatejši; večina lanskih dosežkov je namreč tudi slikovno dokumentiranih.)
Podobno je tudi s samo revijo, ki izhaja šestkrat letno. Zadnja 136. številka npr., prinaša nove podrobnosti o prvenstvenem vzponu Toma Česna v S steni Kumbakarne: zanimivo je, da so v celoti natisnili njegovo shemo, celo z vsemi slovenskimi opombami in podpisi ter objavili že drugo fotografijo (v 135. številki je bila celo celostranska!) stene z včrtano smerjo. Njegovo dejanje je na častnem mestu v oceni sezone, ob dosežkih sovjetske odprave Kangčendzenga '89 in nesrečne poljske na Everest, (Poljski »nenavaden« vzpon prek predvrha Kumbutseja, s prečenjem pod sedlom Lo La, vzponom na Zahodno ramo in dalje po Hornbeinovem ozebniku, torej ne po Jugoslovanski smeri, je tudi grafično prikazan). V tej številki so tudi dodatne informacije o lanskem vzponu naših na Čo Oju: fotografija stene z vrisano smerjo, posnetek iz stene, pa še shema smeri in grebenska skica.
FRANCI SAVENC
V Vežici in Planjavi
Rok Grandič (AO Matica) in Tomaž Jakofčič (AAO) sta 16 t. m. v steni Vežice prosto splezala kombinacijo Pasje in Kramar – Močnik. Ocena smeri je VIII/VII-, V – VI.
Vanja Furlan in Bojan Počkar ( oba AO Železničar) pa sta pred odhodom v Nepal prosto ponovila Spominsko smer Metoda Grošlja v Planji (VII+).
Podgornik dvakrat v Mangrtu
Peter Podgornik (AO Nova Gorica) je pretekli teden splezal dve prvenstveni smeri v severni steni Malega Koritniškega Mangrta. Najprej je 16. t. m. s soplezalcem začel po Cozzolinijevi zajedi, medtem ko sta zgornjo polovico plezala na novo med Cozzolinijem in Piusijem po ploščah. Dva raztežaja pred robom stene sta Cozzolinija prekrižala in izstopila med strehami naravnost na rob. Težave nove smeri, ki sta jo imenovala Beg v večnost in jo posvetila Pavlu Podgorniku in Tamari Likar, se gibljejo okoli VI/ V, eno mesto v zgornjih stenah je VI+. Tako sta v bistvu zaključila smer, katero sta Peter in Pavel Podgornik plezala leta 1980 in poteka v spodnji polovici desno od Cozzolinija (VI/V, enkrat A0). Ta del sta takrat lezla 10 ur. Tokrat je bilo za drugo polovico potrebnih 5 ur, za celotno steno pa še dve več.
Pet dni kasneje (21. t. m) pa je Podgornik plezal skupaj z Eniom Antonelijem iz Italije. Vstopila sta v skrajno desnem delu stene, še desno od Židinje. Po štirih raztežajih dobre skale sta zaradi izredno mokre skale zavila levo proti smeri Flamingo, plezala po njej približno 70 metrov, potem pa spet plezala na novo naravnost proti robu stene. Celotna smer je dolga 700 metrov in sta jo plezala 8 ur. Ocena pa je VI/V+.
Novice iz AO Kamnik
Že nekaj časa nazaj sta Marko Prezelj in Matjaž Wiegele v 14 urah ponovila smer Allain - Laininger (TD) v steni Druja. Po prihodu domov je Prezelj v Sfingi skupaj s Tomažem Juvanom in Andrejem Zabretom ponovil Kunaver -Drašler. V steni Malega Koritniškega Mangrta je skupaj z Radom Nadvešnikom in Zabretom splezal Meč (Prezelj in Nadvešnik prosto, VI + ).
Za konec pa je 10. t. m skupaj z Wiegelejem v JZ steni Planjave splezal novo smer, in sicer v previsni steni levo nad Wisiakovo grapo. V tej steni so štiri markantne poči, ki so lepo vidne iz poti na Kamniško sedlo. Prezelj in Wiegele sta plezala povsem levo poč in jo ocenila VI+ , A2+, visoka pa je 100 metrov. Potrebovala sta 5 ur plezanja. V spodnjem delu je skala malce krušljiva. Metuljeva poč sta jo imenovala in v njej pustila tri kline, ena zagozda pa je še od prejšnjih poskusov. Potrebni so friendi največjih velikosti.
In še vzpon iz Kogla. Tam sta Wiegele in Andrej Leskošek splezala Hruško (prosto, VI).
Plezala v skupini Treh Cin
Tomo Šetina in Matjaž Jamnik (oba AO Šmarna Gora) sta v Mali Cini ponovila Rumeni raz (VI/VI + ), v Picolisimi sta plezala Cassinovo (Jamnik prosto, VII-), v Punta di Frida pa še Comicijevo. V Veliki Cini pa sta ponovila znano smer Comici - Dimai.
In še vest o prvenstveni smeri, ki jo je Šetina splezal skupaj s Tomažem Petačem že 29. julija, in sicer v vzhodni steni Dolkove špice. Nova smer Meri je dolga 350 metrov in poteka v levem delu stene (po zajedi ob markantnem stebru). Plezala sta jo 4 ure in pol, ocena pa je V +, eno mesto VI.
V težavah tudi AR
Nad velikimi podražitvami tarnamo vsi, uporabniki in proizvajalci. Zato pismo uredništva alpinističnih razgledov, v katerem obveščajo, da so morali polletno naročnino povišati na 80.000 din, niti na preseneča. Kljub brezplačnemu delu uredništva in omejitvam kjer so mogoče, niso mogli drugače. Ker pa vedo, da bo nova cena za nekatere že previsoka, na po-ložnicah niso napisali števila izvodov, to morajo storiti naročniki (vodstva AO/S) in denar nakazati do 30. septembra. AR pa je mogoče plačati oz. naročiti tudi osebno, med 8. in 12. uro v računovodstvu PZS na Dvoržakovi 9/1 ali pa ob ponedeljkih med 17. in 18. uro v podstrešnih prostorih iste stavbe, ko ima uredništvo redne sestanke. Vabijo tudi k sodelovanju, s pisanjem, pri urejanju ali ostalih poslih. Novih moči so vedno veseli.
V triglavski steni
Miha Vreča in Mare Vrevc (oba AO Šmarna gora) sta 20. avgusta v severni steni Triglava po vsej verjetnosti kot druga ponovila Pandorino skrinjico. Celotno smer sta plezala prosto in težave ocenila VI/V, težje mesto na koncu zadnjega težjega raztežaja pa VI+. Celotno steno sta plezala 7 ur in pol. Ista dva sta prosto ponovila Helbo.
Vrevc je nato s Simono Košir prosto ponovil še Šlosarsko smer. Ista dva sta 8. t. m. v Šitah ponovila Čmrlja (VI/V), v 8 urah in pol. Tudi to je bila najbrž šele druga ponovitev. Armand Polegek (AO Kozjak) in Romana Tomšič (AO Novo mesto) sta v Triglavu splezala Obraz Sfinge, Polegek pa je v navezi z Darkom Cerinškom prosto ponovil Helbo (VII, rdeči krog).
Iz športnega plezanja
Franc Langerholc (AO Škofja Loka) je v Bodeščah pri Radovljici ponovil Čarovnico (težave po mnenju nekaterih ponavljalcev okoli VIII+) ter Za gajbo (VIII), v Ospu pa Dedka Mraza (VIII + ).
Razglednice Šiše Pangme za PZS
Po odhodu slovenske odprave na Šišo Pangmo (8048 m) so v prostorih Planinske zveze Slovenije še vedno na voljo pozdravne razglednice. Izkupiček od prodaje bo seveda namenjen za kritje stroškov omenjene odprave.
Na Matterhornu
Večja skupina članov PD SCT je obiskala Vališke Alpe. Povzpeli so se na Dome 4545 m visok in predvsem kondicijsko zahteven vrh (40 udeležencev). 35 izletnikov se je nato lotilo še nekoliko lažjega Breithorna (4164 m), peterica pa se je po grebenu Hornli, ki sodi med plezalne ture (II III), povzpela na 4478 m visoki Matterhorn. V tem času je na tej sicer zahtevni poti taka gneča, da so morale kar tri naveze PD SCT obrniti že na Rami (oz. pri zavetišču Solvay), v zgornjem delu smeri pa je bil novozapadli sneg. Izlet je bil dobro pripravljen, udeleženci pa so na ta način dosegli izpolnitev ene tistih skritih želja, ki jih morda kot posamezniki ne bi mogli uresničiti.
Enkrat samo o točki »razno«
Uvodničar v septembrski številki Planinskega vestnika skuša prodreti v zakulisje planinskih sestankov na visoki ravni - O tekmi v Bohinju
LJUBLJANA - Razprave, ali naj prenehajo z nadelavo novih planinskih poti, ekološki problemi v visokogorju, predlogi o uvajanju alternativnih virov energije ... To so teme, ki po mnenju uvodničarja Marjana Raztresena še vedno sodijo pod točko »razno« na sestankih najvišjih organov Planinske zveze Slovenije.
Rešitev je preprosta: planinski funkcionarji naj skličejo sestanek, na katerem bodo obravnavali eno samo točko dnevnega reda - točko »razno«. Te zadeve namreč najbolj zanimajo planinsko članstvo. »Najpomembnejša« vprašanja tako in tako zadevajo zgolj planinske funkcionarje. Toda funkcionar brez svoje »baze« je navsezadnje le funkcionar samemu sebi, pikro pripominja Raztresen.
Tudi naslednja tema, ki jo uvodoma obravnava septembrski Vestnik, ni preveč razveseljiva za planinsko dejavnost. Gre za mačehovski odnos telesno kulturnih skupnosti (in ZTKO) do planinske dejavnosti. Po mnenju meddruštvenega odbora planinskih društev ljubljanskega območja, TKS in ZTKO Ljubljane preveč zapostavljajo planinske in alpinistične akcije in jim v primerjavi z drugimi telesnokulturnimi aktivnostmi ne namenjajo takšnih finančnih sredstev, kakršna planinstvo v resnici zasluži. V članku je navedenih precej dejstev, ki kažejo na to, da se planincem - vsaj kar zadeva denarno podporo - obetajo še slabši časi. Ljubljansko MDO predlaga, naj omenjene telesnokulturne ustanove izenačijo merila za dodelitev finančnih sredstev. Vendar iz omenjenega zapisa ni razvidno, kakšne konkretne akcije še predlagajo planinci in kaj lahko sami prispevajo za izboljšanje teh odnosov. Kot je znano, si v nekaterih občinah planinci in alpinisti sami, predvsem z ustreznim vrednotenjem svoje dejavnosti, ustvarjajo boljše (materialne) razmere za svoje delo.
Zadnja številka osrednjega glasila slovenskih planincev namenja precej pozornosti tudi avgustovskemu tekmovanju za državno prvenstvo v športnem plezanju v Bohinju. Zanimiv šport, ki si je s to tekmo in tudi s televizijskim posnetkom pridobil nove privržence, piše v članku. Tekmovanje Pod skalco, kakor tudi celotno prvenstvo, opozarja še na vrsto novih problemov, ki se jim bo treba izogniti, če se hočemo tudi v tem smislu približati svetovnemu vrhu. Bohinjsko tekmovanje je bilo, kot ugotavlja pisec omenjenega članka, vzorno pripravljeno. Motila je le nekoliko spolzka skala. Razburjeni tekmovalci ter enostranski prikaz na televiziji pa so napravili vtis, da tekma prav zaradi »spolzkega terena« ni potekala v skladu s pravili, kar je seveda popolnoma napačno. Zato se pojavljajo mnenja. da se bodo morala plezalska tekmovanja preseliti v dvorane in da se bo tudi vloga televizije, vsaj kar zadeva financiranje, morala spremeniti. Za zdaj naj prevlada strpnost. Naši plezalci so lahko zadovoljni, da jim sploh kdo pri nas pripravi tekmovanja in da se televizijci za njih zmenijo, čeprav mora organizator - kar je sicer sprto z logiko - televiziji plačati njeno navzočnost.
O perspektivah plezalstva, točneje ocenjevanja težavnosti, spregovori tudi zapis, ki je delo tujega avtorja, Severina Casare. Čeprav je članek star že dvajset let, je njegovo razmišljanje naravnano v pravo smer (gre za razlikovanje med »tehničnim« in prostim plezanjem). Zapis je hkrati tudi izvrstna iztočnica za oblikovanje objektivnih stališč o problemih sodobnega ocenjevanja. Že v spremni besedi k temu članku se pojavljajo pomisleki, ali je še mogoče z enakimi merili težavnosti ocenjevati gimnastiko v umetni steni in »pravi« alpinizem. Nemara še velja, da, denimo, »devetka« ostaja »devetka«, pa če jo plezaš v telovadnici, ali pa v previsni steni nekaj tisoč metrov višje.
Zanimivo in hkrati razveseljivo je, da ima Planinski vestnik znova priložnost, da lahko predstavi novo gorniško knjigo. Tokrat gre za delo Vikija Grošlja »Prehodil bi ves svet za en sam nasmeh«, ki bo še letos zagledala luč sveta.
MATEJ ŠURC