Delo, Šport: ... Volkar in Vrankar na Nošaku
Pred dnevi so svojci in prijatelji naših udeležencev poljsko-jugoslovanske alpinistične odprave »Nošak 76« dobili kratko sporočilo: 31. julija ob 15.40 sta Janez Volkar in Franci Vrankar stopila na vrh Nošaka. Da sta dva Jugoslovana (in dva Poljaka) prišla tega dne na vrh, so v intervjujih ob povratku iz Hindukuša povedali tudi bolgarski alpinisti.
To so za sedaj vse novice, ki pa jim morajo v kratkem slediti nove, saj je znano, da ima odprava v načrtu prečenje vrhov Nošaka in tudi več poskusov vzpona na vrh. Toda — vedeti moramo, da je letos tudi na Nošaku izredno slabo vreme in to kaj lahko terja spremembo načrtov.
Bolgari so s svojo prvo uradno samostojno ekspedicijo nadvse zadovoljni. Po hudi nesreči (1971) klubske odprave na Nošak, so se sistematično pripravljali dolga leta. Udeleženci so sami izjavili, da so trajali treningi za to odpravo kar dve leti, da so imeli s seboj 3400 kg najboljše opreme in hrane, njihova odprava pa je štela kar 21 članov. In predzadnjega ter zadnjega julija jih je 13 prišlo na vrh. 17. avgusta pa so bili že doma. Ves vzpon so podredili varnosti. Tabor I so postavili na 5500 m (baza je bila na 4500 m), II na 6300m in III na 7080 m. Med prvo jurišno ekipo in drugo ter z bazo so imeli odlično radijsko zvezo, tako da so jim v višinska taborišča lahko celo predvajali glasbo, snemalec je alpinistom dajal nasvete za snemanje pod vrhom itd. S sklepnim vzponom so začeli 27. julija. Bolgari so se vzpenjali po severozahodni steni, prek 120-metrske skalne bariere (med 6900 in 7000 metri), na obširno snežno ploščad, kjer je bil tabor III in nazadnje po 250 metrov visokem snežnem ozebniku z naklonino do 50 stopinj (svež sneg). Podoben opis bi lahko uporabili tudi za opis vzpona naših alpinistov.
Sarajevčani so se vrnili
V četrtek so se vrnili člani prve bosanskohercegovske ekspedicije »Pamir 76« Čolakovič, Maltarič, Rakič, Šišič in Vatrenjak, ki so se udeležili velikega mednarodnega tabora (120 udeležencev iz Amerike, Japonske, Francije, Nemčije, Avstrije, Švice, Grčije, Belgije, Poljske, Češkoslovaške in seveda SSSR) v Pamirju.
Odprava se je začela z zamudo (oprema je zaostala v Budimpešti) in nato jim je zagodel še sneg, tako da so se po 5200 m, ki so jih dosegli na Piku Komunizma, odločili raje za rezervni cilj, 7105 metrov visoki Pik Korženevskaja. 26. julija so začeli z vzponom, toda že naslednjega dne se je vreme zopet hudo poslabšalo. Vztrajno so nadaljevali in dvojica (Maltarič in Vatrenjak) je 31. julija v družbi z dvema sovjetskima alpinistoma dosegla višino okoli 7040 metrov. Tu pa jih je zajel plaz in čeprav so se iz njega prisebno izvlekli, so se vendarle odločili za povratek. Za drugi poskus pa potem ni bilo več časa.
Američani pod Everestom
Enajstčlanska ameriška odprava, v kateri sta tudi dve alpinistki, je že dosegla vznožje Everesta, kjer bo v jesenskem obdobju poskušala vzpon prek Južnega sedla. Razen tega, da je odprava številčno dokaj šibka, je zanjo značilno tudi to, da so jo pripravljali komaj pol leta.
Alijeva smer v Loški steni
7. in 8. t. m. sta Boris Krivic (Matica) in Emil Tratnik (Idrija) preplezala novo smer v Loški steni, desno od značilnega stebra (v levem delu stene Briceljka). Višina stene je okoli 1000 metrov smer pa poteka prvih 400 m po Idrijski (trikotni ruševnati podstavek), nato se vije osem raztežajev navzgor do strmega dela stebra (2 dolžini V+, A l, ostalo IV-V), tri dolžine desno od osrednje grape (zajede) in po njej (17 raztežajev IV-V) do vrha. Plezala sta 22 ur, smer pa sta posvetila Aliju Simoniču.
Novice iz Bohinja
Člani AŠ PD Bohinjska Bi strica tudi v poletnem času pridno zahajajo v gore. Od solidne bere vzponov naj omenimo le štiri. Janko Arh je 14. julija sam preplezal (verjetno prva ponovitev) police Lepega špičja, ki so dolge kar štiri kilometre. Isti plezalec je v navezi z Lojzetom Budkovičem 18. julija opravil peto ponovitev Helbe v Triglavski steni (šest ur in pol). Andrej Žmitek in Lojze Budkovič sta preplezala prvenstveno vstopno varianto na Ceklinovo smer v Veliki Tičarici (IV+, 150 m, 2 uri. izredno krušljivo). 7. t. m. pa sta Arh in Žmitek preplezala še novo smer v Šitah (IV-V, 500 m, 6 ur). Vstopila sta po smeri JLA, po prvem raztežaju pa sta zavila desno v izrazito zajedo in po njej splezala v smer Jesih—Potočnik.
Nad Krmo
Brata Andrej in Marko Štremfelj (Kranj) sta 21. t. m. ponovila Levi raz v Velikem Draškem vrhu. Plezala sta pet ur in pol in ves čas je deževalo. Dan za tem pa sta v dveh urah preplezala še Kačji stolp v Trapezu.
Novi vodniki
Zlatko Smerke (Varaždin) pripravlja tri nove plezalne vodnike. Prvi bo zajel Homoljske planine, Sičevačko klisuro, Suvu planinu. Kablar, Mučanj, Solunsko glavo, Matko, Šar planino in Prokletije, drugi: Komove, Moračke planine, Sinjajevinu, Durmitor— Treskovac, Maglič, Volujak in Bioč, tretja pa: Vlašič, Bukovik, Sarajevo, Romaniko, Treskavico, Prenj, Čvrsnico, Velež, Visočico in Bjelašnico. Prva dva vodnika naj bi izšla že aprila prihodnje leto, tretji pa konec leta 1977. Zanimivost teh vodnikov bodo prav gotovo stene, ki so plezalsko zanimive, čeprav v njih še ni nihče plezal.
Pet smeri na Makaluju
Makalu, peta najvišja gora sveta, ima že pet smeri. Prvi vzpon so opravili Francozi (1955), ki so deset let kasneje preplezali še zahodni raz. Jugovzhodni greben je pripadel Japoncem, južna stena Jugoslovanom in jugozahodni steber češkoslovaški odpravi. Sedaj je na vrsti zahodna stena. Naskočila naj bi jo mednarodna odprava prihodnje leto, Amerikanci pa so letos že rekogniscirali teren.
Ukradli so jim provijant
Danska odprava, ki jo je vodil naš rojak Dolfi Rotovnik, se je povzpela na Alpamayo, čeprav so jim ukradli polovico provijanta. V nadaljevanju so skušali osvojiti še 5500 m visoki in doslej neosvojeni Abasraju, toda po dveh tretjinah so se obrnili zaradi prevelikih objektivnih nevarnosti. O nesreči italijanske odprave, ki je skušala preplezati novo smer (blizu francoske) v Huascaranu, smo že poročali. Japonci so preplezali novo, skrajno težko smer v severni steni Zahodnega Huandoja. Avstrijci pa niso uspeli v 2000-metrski steni Vzhodnega Huandoja. Za njimi prišli Francozi (Rene Desmaison z 12 tovariši), o vzponih katerih pa še ni podatkov.