Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 26.08.1996

Delo, Šport: ... Prvič ponovila smer - Na drugi strani časa

Preplezala sta jo Matjaž Jamnik in Marko Prezelj - Zaradi slabega varovanja psihično zahtevna smer - Ustalitev ocene smeri šele po ponovitvah
Pred dvema letoma sta v severni Triglavski steni Tomaž Jakofčič in Miha Kajzelj preplezala prvenstveno smer Na drugi strani časa. Vzpon, ki sta ga opravila ob minimalni uporabi svedrovcev, saj sta jih zavrtala samo pet, je Planinska zveza Slovenije razglasila za najboljši vzpon v slovenskih gorah v letu 1994.
Prvo ponovitev sta 18. avgusta opravila Matjaž Jamnik (AK Vertikala) in Marko Prezelj (AO Kamnik). Čeprav je tisti dan tudi malo deževalo, ju to zaradi previsnosti ni motilo. Povedala sta, da je smer zelo lepa, vendar pa tudi zahtevna, saj ima nekaj težkih mest s slabim varovanjem. Po psihični zahtevnosti se lahko primerja z Butnskalo v Šitah, le da je v Triglavu najtežje mesto tehnično nekoliko lažje. Oceno prvih plezalcev sta na ključnem detajlu, ki ga je Prezlju uspelo preplezati v tretjem poskusu, popravila na VIII-. V skladu s tem pa sta nekoliko znižala tudi ocene drugih raztežajev. Ocena smeri se bo seveda dokončno ustalila šele po nekaj ponovitvah, vendar pa Prezelj meni, da slabo varovanje ne sme vplivati na oceno težavnosti.
Prva plezalca sta morala enega od raztežajev preplezati tehnično. Tudi Jamnik in Prezelj sta si v njem pomagala s klini, potrdila pa sta, da ga je mogoče preplezati tudi prosto.
Opravila sta tudi manjši popravek smeri - tretji in četrti raztežaj sta preplezala v enem samem, tako da je nastal psihično zahteven in ves čas težak raztežaj.
Prva ponavljalca sta v smeri pustila še 7 klinov. Smer poteka po logičnih prehodih, izboljšali pa bi jo lahko z bolj direktnim vstopom in izstopom.

(M. P)

Wenden - težko plezanje v dolgih smereh in skali
Stene v osrednjem delu Švice obiskal Marko Prezelj in Erik Švab - Svedrovci so zavrtani zelo narazen

V osrednjem delu Švice, nedaleč od slovitega Eigerja, stoji pravo obzidje navpičnih sten iz odličnega apnenca, visokih do 600 metrov. Wenden je poleg Ratikona glavno središče visokogorskega športnega plezanja v Švici. Smeri so sicer malo lažje in bolje opremljene kot v Ratikonu, vendar pa potekajo v pravem visokogorskem okolju pa tudi dostop do sten ni najbolj enostaven.
Področje sta v začetku avgusta obiskala Tržačana Erik Švab in Aldo Michelini. Prvi dan sta na pogled preplezala smer Voie du frere (VII+, VII, obvezna mesta VII, 250 m) v Pfaffenhuetu. Smer je prvi preplezal in opremil s svedrovci Francoz Michele Piola. Čeprav so svedrovci včasih tudi 10 metrov narazen, zatičev in metuljev ni potrebno jemati s seboj, saj jih zaradi kompaktne skale ni mogoče uporabiti.
Za naslednji cilj sta si izbrala Legacy v steni Dom, ki sodi med ekstremne klasike Wendna. Ocene smeri po raztežajih so: V+, 6b, 7b, 7c, 7c, 7a, 7a, 7a, 7a. Švab je na pogled preplezal vse raztežaje razen obeh najtežjih, kjer je po dvakrat počival. Plezanje poteka ves čas po odličnem apnencu v navpičnem in previsnem svetu. Med svedrovci je potrebno preplezati mesta, ocenjena s 6c.
Zadnji dan sta ponovila še Caminando (VIII+, 350 m) v Reissend Nollenu, ki je najtežje dostopna stena v Wendnu. Caminando poteka po ploščah z luknjicami in škrapljami. Eriku Švabu je uspelo preplezati smer na pogled.
V istih stenah je plezal tudi Marko Prezelj s Thierryjem Schmitterjem. Preplezala sta dve klasični smeri, Excaliburja (6b, 300 m) v Gross Wendestocku in zgoraj omenjeno smer Caminando (Prezelj na pogled). Marko Prezelj je povedal, da so stene in smeri zelo lepe. Navkljub številnim svedrovcem varovanje ni takšno kot v plezališčih, saj so navrtani precej narazen.

(M. P.)

Vanja Furlan
Ljubezen, volja, moč, narava, energija, nežnost, odločenost, umirjenost, nemir. Naš Vane je bil poosebljenje vsega, kar si mnogi tako želimo. Bil? Po svojem zadnjem, tragično končanem alpinističnem vzponu, ostaja to še toliko bolj in za vedno.
Ob poskusu pisanja o Vanji se počutim tako majhnega kot še nikoli doslej.
Posebno še, ker za pogovor z njim pogosto nisi potreboval besed. Vsi, ki smo kdaj bili v njegovi čudoviti majhni sobici v Novem mestu ali bili z njim v šolskih klopeh, pohajali skupaj po gorjanskih pobočjih ali v Julijcih, vemo, da je bilo srečanje z očmi, droben nasmešek na robu ustnic ali prešeren glasen iskren smeh iz srca dovolj za popolno medsebojno razumevanje. Ko pa si se z Vanjo zapletel v pogovor, je vate bruhnila tolikšna življenjska energija, popolnost zrelosti, srhljiva odločenost in bogastvo duha, da si se nemalokrat zatem pogledal v ogledalo in si dejal: 'Daj fant, primi se že v roke! Potegni ven svoj zarjaveli kabel in se priklopi na Vanjine nepresahljive baterije! Tam zunaj nekje je vendar življenje!' Vsako srečanje z njim je bila zame nova življenjska provokacija, tema za razmišljanje in od njega sem vedno odhajal bogatejši za nova življenjska spoznanja. Svojemu razredniku je učenec postal življenjski učitelj.
Človek ima za način življenja na voljo mnogo različnih možnosti; Vane se je odločil za najlepšo in najpoštenejšo: ne čakati na kup morebitnih naključij temveč intenzivno vsrkavati vse lepo, kar ti narava in življenje dajeta, biti aktiven v akciji ali mirovanju ter vse to z občutkom in veliko ljubeznijo prenašati svojim najbližjim. Ker je bil popoln človek, si je za uresničevanje svoje plemenitosti izbral najtežji možen način: vrhunski alpinizem.
Brez soja žarometov, neposrednih prenosov ali reportaž, brez sponzorskih transparentov na dogajališču in brez lažnih bombastičnih napovedi spektaklov - ali je brez vsega tega sploh mogoče doseči vrhunstvo v športu? Vane je na taka plehka vprašanja vsakič odgovarjal z največjimi alpinističnimi dosežki. Njegova od malega negovana ljubezen do narave in zlitost z njo je tu dosegla težko razumljivo popolnost, ki jo priznavajo alpinistični velikani v tujini in Sloveniji.

ALPINISTIČNE NOVICE

Po plezališčih
Poletje, ko je na sporedu le malo tekem v športnem plezanju, večina plezalcev zapusti umetne stene in se loti težkih smeri po plezališčih.
Franc Jensterle je v Bohinjski Beli ponovil Moškega za naslado (8b). Smer ima sedaj že kakšnih pet ponovitev. V smeri je bil prvič leta 1994, lani je sploh ni obiskal, letos pa mu je uspelo preplezati v tretjem poskusu od spodaj.
S Sabino Sovinc sta počitnice izkoristila tudi za obisk južne Francije. Tam sta se posvetila plezanju na pogled. Jensterletu je na ta način uspelo preplezati smer z oceno 8a (že njegova druga 8a na pogled!) in veliko lažjih, Sovinčeva pa je bila uspešna v smereh, težkih do 7a+.
V južni Franciji je plezal tudi Uroš Perko (AO Kamnik). V plezališču Ceuse je na pogled preplezal Vagabond d'Occident (7c), v Bouxu pa je z rdečo piko ponovil znano smer Reve de papilon (8a).
Perko je dva lepa vzpona opravil še v Vipavski Beli. V tretjem poskusu mu je uspelo v Čaju ob petih (8a+), v drugem pa v Fikusu (7c).

(M.P.)

Uspešno plezanje tržiških plezalcev
Tržiški športni plezalci dosegajo nove uspehe tudi na naravnih stenah. 1. avgusta je Tomaž Valjavec preplezal doslej njegovo najtežjo smer Sonce v očeh (8a+). Z rdečo piko je že prej splezal smer J. S. F. K. (7c+) in Rock 'n roll (7c/c+), na pogled pa je uspešno preplezal smer Topla solza na njenem licu (7b+).
6. avgusta je Matej Sova preplezal smer Moški za naslado (8b) v Bohinjski Beli, kar je druga ponovitev te smeri. Še isti dan pa mu je uspel vzpon še v smeri Ekosistem (8a). Poleg tega je že preplezal več smeri spodnje desete stopnje: Highlander (8a+b), Pingvin (8a+), Sonce v očeh (8a+), Oktoberfest (8a) in Guernica (8a). Uspešno je plezal tudi na pogled, saj mu je uspel vzpon v smeri Rock 'n roll (7c/c+) v Mišji peči. Na pogled pa je splezal še smer Oro puro (7c) in Flash dance (7c).

MARKO GRADIŠAR

Franček Knez ponovil svojo smer
Po dolgem času smo spet dobili novico o legendarnem alpinistu Frančku Knezu. Nekatere od njegovih smeri, ki jih je preplezal že pred desetimi ali več leti, so za mlajše generacije še vedno pretrd oreh.
Z Miro Zorič in Danijem Tičem je Knez prejšnji konec tedna preplezal svojo smer Meč po izrazitem razu v Koritniškem Malem Mangartu. K ponavljanju ga je vzpodbudil nov plezalni vodnik za to steno, v katerem piše, da so Italijani preplezali bolj direktno linijo smeri, ki se je kasneje uveljavila pri ponavljalcih. Franček Knez je med vzponom ugotovil, da je popravljena smer pravzaprav kar njegova originalna. Je pa tokrat dodal dve kratki variantici (VI+), ki se še bolj kot original držita raza.

(M. P.)

Na primorski strani Julijcev
V stenah nad Trento in Koritnico največ plezajo alpinisti, ki živijo v dolini Soče. Peter Mežnar (Soški AO) je s prijatelji iz svojega odseka preplezal Sivi ideal v J steni Jerebice (z Mirom Fonom), Smer za izgubljene prijatelje v SV steni Jerebice (z Markom Mežnarjem) ter Mansardo (z Renatom Lebanom) in Ileršičevo (z Mirando Ortar) v S steni Planje.
V Vršacu pa je Mežnar plezal z Iztokom Ipavcem (AO Nova Gorica). Začela sta po smeri Tako je govoril Zaratustra (VII-) in nadaljevala po Puntarski. Po najtežjem raztežaju te smeri ju je nevihta prisilila v previsno poč (VI) Spominske Zorana Skrta. Potem se je vreme izboljšalo, tako da sta izstopila po Puntarski.

(M. P.)

Plakat Everest
Na Planinski zvezi Slovenije je naprodaj plakat Everest 96/97. Z nakupom plakata (cena 300 SIT) boste prispevali k uresničevanju novih načrtov naših alpinistov!

Nova smer v Grintovcu
Borut Čadež in Viktor Relja (oba AO Kranj) sta v severni steni Grintovca levo od smeri Fritsch -Lindenbach preplezala novo smer Konkubina (VI-/III-V+, 400 m). Zaradi slabše skale je smer kar resna.
Andrej Prinčič in Urša Rajgelj sta v stenah nad Jezerskim ponovila Tomažev steber in Zajedo Ekar - Jamnik.

(M. P.)

Nova gorska športna smer v Trentarskem Ozebniku
Visokogorsko športno plezanje, ki se je v zadnjem desetletju močno razmahnilo v Alpah, prihaja počasi tudi k nam. Pri tej zvrsti alpinizma gre za plezanje več raztežajev dolgih smeri, ki so praviloma težke, a relativno dobro varovane - običajno kar s svedrovci.
V območju velike zajede v levem delu stene Trentarskega Ozebnika nad dolino Zadnjice so Erik Švab, Robi Rot, Aldo Michelini, M. Lengo in Stefano Negovetti v šestih dneh opremili in preplezali Gorsko rožo (7b, obvezna mesta do 7a, 310 m). Efektivnega plezanja je bilo za 26 ur, v smeri pa je ostalo 84 svedrovcev, od tega 22 na stojiščih in sidriščih za spust po vrvi. Vsa mesta med svedrovci so že v prvem poskusu splezali prosto, le pri vrtanju so se obesili v hudičev krempelj ali kakšen drug plezalni pripomoček. Skala je ves čas dobra, mestoma celo odlična, le tu in tam pa je potrebno tudi malo popaziti. Najtežji raztežaj je previsen, drugi pa potekajo po ploščah z luknjicami. Težavnost posameznih raztežajev so ocenili IV/V, IV/V, 6b+, 6c+. 6a+, 7a, 6a+, 7b, 6b, 6a.
Ponavljalci bodo potrebovali samo 10 kompletov, dve 50 metrov dolgi vrvi in čelado. Pri spustih prek smeri je treba biti pazljiv pri osmem, najtežjem, raztežaju. Zaradi previsnosti je potrebno vsaj enkrat vpeti vrv - v ta namen so prvi plezalci tudi pustili komplet.
Z vršiške ceste zavijemo v Zadnjico, po 300 metrih parkiramo, nato pa čez mostič in po stezi čez travnik. Ko pridemo do gozda, se steza razgubi, vendar pa sprva rahlo desno, nato pa naravnost navzgor kmalu pridemo do stene (pol ure od ceste). Prvi raztežaj poteka po lažjih položnih ploščah točno v vpadnici velike sive zajede. Na vstopu je možic, vidimo pa tudi prva dva svedrovca. Avtorji želijo vsem obilo užitka pri ponavljanju smeri in upajo, da bo Gorska roža (spet) hit poletja.

(M. P.)
 

  26.08.1996


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I.K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.