Delo, Šport: ... Doslej najuspešnejše leto za naš alpinizem

Čeprav je slovenski alpinizem že nekaj časa v svetovnem vrhu, takšnih dosežkov vendarle ni bilo pričakovati — Številni odmevi
LJUBLJANA — Bliža se konec leta, pred vrati so izbori športnikov in ocene, kaj smo dosegli, koliko napredovali. To mora seveda veljati tudi za planinsko organizacijo, vsaj za njeni dve športni komponenti, čeprav smo se nekoč bali »razlikovanja«. Povezati dve tako različni aktivnosti, kot sta alpinistika in plezalstvo, v eno samo oceno, pa skoraj ni več mogoče, zato bom skušal tokrat nanizati (ne oceniti v pravem pomenu besede) le najpomembnejše dosežke alpinistov, ki so po mojem letos dosegli več kot katerikoli drugi naši športniki.
Že zimska sezona je prinesla dva mednarodno odmevna dosežka. Slavko Svetičič je opravil prvo solo onovitev Harlinove v Eigerju; lahko bi celo rekli, da je to doslej najkompleksnejši vzpon prek te proslule stene. Skoraj istočasno pa je steno preplezala tudi naša prva alpinistka - Marija Frantar (z Daretom Juhantom) in tako znova dokazala svoje izjemne kvalitete: kar spomnimo se njenih dosežkov na začetku 80-tih, v zimi 1988/89 je tudi opravila številne kvalitetne vzpone in samo teden dni pred Eigerjem je z Jamnikovo pravila tudi 1. ZZP Helbe. Med zimskimi vzponi v domačih gorah pa menimo vsaj najpomembnejšega - prosto ponovitev Jubilejne s Čopom v S steni Triglava, opravila sta jo Janez Jeglič in Miha Praprotnik.
Marca je Svetičič presenetil novozelandske alpiniste. Ob nekaj odličnih ponovitvah je opravil tudi vrsto prvenstvenih vzponov, vse sam, brez tovariša v navezi. Direktna Slovenska - južni steni njihovega najvišjega vrha Mt. Cooka (3766 m) je sedaj celo najtežja smer Nove Zelandije.
Sledil je doslej najbolj odmeven dosežek slovenskega alpinizma — Česnov vzpon preko J stene Lotseja (8516 m), problema za naslednje tisočletje, nov mejnik v razvoju alpinizma, za katerega je dobil v Chamonixu, ob 40-letnici Anapurne, obe najvišji priznanji: Match d’Or in Snežnega leva.
In spet Alpe. Peter Podgornik je z Marlierjem opravil prvenstveni vzpon v seraku med Maudijem in Taqulom. Tone Škarja je našel lepo belo liso v SZ stebru Sattelhorna in s hčerjo Simono začrtal še eno slovensko smer na tujem. Bojan Počkar in Vanja Furlan sta isto storila v najbolj strmem delu V stene Monte Rose.
Sledila je nova varianta smeri Diemberger-Stefan v S steni Liskama, ki jo je po solo vzponu vrisal Vanja Furlan. In še skoraj idealna linija nove smeri Slavca Svetičiča v Grand Pilier d’Angle, verjetno naš najkvalitetnejši tovrstni poletni dosežek v Zahodnih Alpah. (Svetičič pa je pred tem sam ponovil tudi Angleško in — kot prvi v solo vzponu — slavno Bonatti-Vaucher v Grandes Jorasses!). Jeseni je sledila še prvenstvena Furlana in Požgaja v S steni Nesthorna v Bernskih Alpah. Iz Dolomitov pa so se s prvenstvenimi vzponi v stenah Treh Cin vrnili člani AO IMPOL, s Frančkom Knezom na čelu.
Sledila je še ena »naj« na južni polobli. Pavle Kozjek je s prvim solo vzponom na Chacraraju (po Ameriški smeri) opravil najtežji vzpon letošnje sezone v peruanskih Andih. Mariča Frantar in Jože Rozman: 1. ženska ponovitev Schellove na Nanga Parbat (8126 m) in osmi ženski pristop ter nov jugoslovanski ženski višinski rekord. Za 4500 m visoko smer, z nekaj težkimi prehodi in prečenji, sta potrebovala kar teden dni, za sestop pa še dva. Mariča v petek ni kar tako prejela Bloudkove plakete!
Iz Indije je prišla novica o doslej najtežjem tehničnem vzponu v Himalaji. Tudi tega sta opravila naša alpinista, in sicer Janez Jeglič ter Silvo Karo. Vsakdo, ki si je temeljiteje ogledal fotografijo z njuno smerjo v Z steni Bagiratija 3 (6454 m), se najbrž ni prav nič čudil oceni: A4, VII, do 85°, 1600 m.
Tudi v Severni Ameriki je bilo kar nekaj odlični vzponov. Bojan Počkar in Simona Škarja sta v S steni Mt. Robsona (3954 m) splezala prvenstveno Slovensko smer; to je bil šele prvi ženski vzpon prek te zahtevne stene. Iztok Tomazin in Tomo Virk pa sta novo smer preplezala v kanadskem Matterhonu, Mount Assiniboinu. Tomazin pa je soliral tudi S steno Robsona. In naveza Dušan Debelak - Avgust Robnik je v devetih dneh zmogla smer Lost in Amerika v slavnem El Capu (ZDA). To je doslej naša tehnično najzahtevnejša ponovitev in letos najpomembnejši tovrstni vzpon v ameriških gorah.
Za konec pa še najvišjo med najvišjimi, Everest, in absolutni jugoslovanski ženski višinski rekord Marije Štremfelj, ki z dvema osemtisočakoma deli mesto med »višinsko najuspešnejšimi«. Opravila ga je v okviru mednarodne odprave, ki jo je v zamejstvu pripravilo Slovensko planinsko društvo Trst.
Vzponov, ki jih bomo šteli med letošnje največje dosežke, morda sploh še ni konec. Čakamo namreč še na sporočilo zagrebške zimske odprave na Anapurno, v kateri je tudi šest slovenskih alpinistov. Najbolj optimistični ne pričakujejo le prvega jugoslovanskega pristopa na to goro (bil šele drugi zimski), marveč še precej več, saj bodo plezali samostojno, po navezah. Svetičič, kot najbolje pripravljeni, se je npr. odločil, da letošnje leto konča z nič manj kot s prvim vzponom prek zahodne stene. Iz Južne Amerike, točneje iz skupine Paine v Čilu, pa bi tudi lahko še prišla kaka novica. Zamisel o prvenstveni na nedostopno Trdnjavo (Fortalezza) kljub smoli prve naveze namreč še ni pokopana.
Ob tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da so bili ti uspehi doseženi z izjemno skromnimi sredstvi. Brez nekaj redkih a dragocenih pokroviteljev pa ne bi bilo ne Lotseja in ne Bagiratija, pa še česa drugega morda ne. Je pa tudi res, da ob drugačni podpori morda ne bi prihajalo do tega, da drugi uresničujejo take načrte kot so zahodna stena Čo Oja, ozebnik v južni steni Šiša Pangme in še kaj. Naši so jih odložili, saj za vse ni bilo sredstev.
In ker alpinizem niso le športni dosežki, je prav, da vsaj na kratko omenim še nekaj »spremljevalnih«, ki pa so nam vsaj tako v čast. Ne gre obiti izjemnega priznanja iz Trenta. Film. Cerro Torre - Južna smer Silva Kara, Janeza Jegliča in Boštjana Korbarja je dobil kar dve: za najboljši alpinistični film, hkrati pa še najboljši dosežek, prikazan na filmu.
Verjetno še nobeno leto nismo dobili toliko lepih knjig kot letos. Tržačan Duško Jelinčič je izjemno podoživel Karakorum, Marjan Manfreda in Staza Černičeva sta nas spomnila na »lepe stare čase«, svoje videnje alpinizma je dodal Jani Kokalj ... Za konec pa še izjemna monografija Toma Česna. Res si niti želeti ne bi mogli kaj dosti več.

FRANCI SAVENC

• Reinhold Messner je v Neue Züricher Zeitung, v njihovi po vsem svetu znani večstranski rubriki Alpinismus, zapisal za naslov: Česen je ta čas najboljši alpinist na svetu.
Jozef Nyka: Moram vam spet čestitati. Vzpon na Bagirati III je bil za mene nekaj tako izjemnega in nepričakovanega, kot je bila za vse nas združitev Nemčij. Posebna čestitka tudi Mariji Frantar, Schellova smer je precej težja in kompleksnejša kot smeri na diamirski strani.

Priznanje zakoncema Štremfelj
PREDDVOR - Skupščina občine Kranj, ZTKO Kranj podjetje Živila in PD Kranj so v hotelu Bor v Predvoru priredili sprejem za Marijo in Andreja Štremflja, ki sta se povzpela na Mt. Everest Na sliki od leve: kranjski župan Vitomil Gros, direktor podjetja Živila Branko Remic in Marija in Andrej Štremfelj. (Foto: Zoran Vogrinčič)

Lotse pred polno dvorano CD
LJUBLJANA - Potem, ko so Toma Česna, alpinista, ki je s svojimi vzponi stopil v alpinistično tretje tisočletje, priznali in potrdili v tujini, si je nedavno s svojimi vrhunskimi dosežki zagotovil mesto v veliki Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Bežen poudarek iz govora Andreja Brvarja, predsednika Planinske zveze Slovenije, morda izpoveduje pretirano hvaležnost za odprta vrata v slovenski hram kulture, a bil je povsem odveč, saj se je alpinizem že dolgo tega neizbrisno zapisal v svetovno kulturo. Seveda ne samo po osvajalskih pohodih v svet »nekoristnega sveta«, ampak s kulturnimi produkti velikanov svetovnega alpinizma. Slovenci smo na svoje »alipinistične« kulturne atašeje lahko upravičeno ponosni in mednje je z zakljiičeno paleto - izjemni alpinistični dosežek, športni rezultat in kulturniška predstavitev s knjigo Sam - vstopil tudi Kranjčan Tomo Česen.
Polni dvorani občudovalcev in poznavalcev je Tomo Česen najprej predstavil sodelavce v projektu Južna stena Lotseja dr. Janka Kokalja, snemalca Tomaža  Ravnikarja in fotografa Janeza Skoka. Brez velikih besed je pospremil gledalce k dobro pripravljeni projekciji diapozitivov, ki so predstavili alpinistično pot Toma Česna, sledil pa je še dokumentarni filmski zapis dogodkov izpod gore. Čeprav je alpinizem povsem prizemska dejavnost, pa je skoraj nemogoče predstaviti njene resnične razsežnosti. Tudi film v CD ni imel tega namena, zato pa je zanesljivo nakazal veličastnost katedrale Lotse ter človeško majhnost in ničevost.
Ponovitev predavanja bo še 11. decembra ob 19. uri, prav tako v Cankarjevem domu.

ALPINISTIČNE NOVICE

Novo v Angliji
V Angliji je vedno več plezalcev, ki posegajo že kar po enajsti stopnji. Tako je Johny Dawes preplezal smer The Very Big and the Very Small, ki ima oceno E9 7a. To je tudi prva 8c, ki ne poteka v apnencu, temveč je kamnina škriljavec. Smer pa ni niti previsna, niti navpična. Položna plošča je pošteno gladka, za uspeh v njej pa je za to potrebno ekstremno izpiljeno plezanje na noge. Smer je v Wallesu, stena pa se imenuje Rainbow Slab. Tudi Mark Pretty je preplezal 8c, in sicer Mega v Ravens Tor (Yorkshire).

Podgornik in Ravhekar doma
9. oktobra sta se v Patagonijo odpravila Peter Podgornik in Matjaž Ravhekar z namenom preplezati še osvojeno vzhodno steno Fortalene v skupini Paine (Čile), vendar sta se morala zaradi Podgornikovih zdravstvenih težav mnogo prezgodaj vrniti domov.
Na začetku sta imela nekaj težav pri čakanju opreme v Buenos Airesu. Zelo so jima pomagali naši izseljenci pa Klemen Župančič pri nošnji opreme pod steno.
Odprava je bila na nek način tudi uspešna, saj sta patagonskemu slabemu vremenu navkljub odkrija dober in varen prehod. Splezala sta 450 m stene in tam pustila vso potrebno plezalno opremo in fiksne vrvi. Za ta del stene sta porabila tri dni, od katerih je bil le eden ugoden za normalno napredovanje. Med slabim vremenom sta se zatekala v ledno votlino pod steno, kjer sta prespala tudi devet noči. Težave v granitni steni sta ocenila Z II-III, skala pa je dobra, le mestoma krušljiva. Takorekoč je preplezana in opremljena tretjina stene in obstaja možnost, da bo na pot odšla še ena slovenska naveza, da bi delo dokončala.
V tem času v Patagonija ni bilo drugih odprav. Srečali so le italijansko odpravo, ki pa se je prav tako vračala zaradi poškodovanih članov (ozebline zaradi slabega vremena).

Izid letošnje kategorizacije
Glede na rezultate v pretekli sezoni so kategorizirani naslednji plezalci in alpinisti: zaslužni razred je znova dosegel Tomo Česen, mednarodnega pa: Srečo Rehberger (s tem podaljšuje zaslužni razred), Janez Jeglič, Silvo Karo, Marko Lukič, Tadej Slabe in Slavko Svetičič. Zvezni razred ima 17 alpinistov, eden pa ga podaljšuje zaradi poškodbe perspektivnih je 7, republiških pa 45.

V Južno Ameriko
Komisija za mednarodno sodelovanje PZS vabi januarja prihodnje leto na tritedensko popotovanje po Ekvadorju. Program je predviden tako za planince (mogoče se bo povzpeti na nekatere zasnežene vulkane, tudi na Cotopaxi, 6005 m), kot za ljubitelje prvobitne narave (mogoče bo obiskati amazonsko džunglo, Galapaške otoke ipd.) in tiste, ki bi želeli le skupni polet do Quita ali Lime, nadaljevati pa po svoje. Prijave sprejema pisarna PZS na Dvoržakovi 9 (312-553). Toda pohitite, rok poteče 1. decembra.

Predavanje v Domžalah
Danes ob 19. uri bo v novi domžalski kinodvorani predavanje z diapozitivi o odpravahi Bagirati III — zahodna stena je Alpe-Adria Everest 90. Vstopnice si lahko preskrbite uro pred pričetkom, predavala pa bosta člana obeh uspešnih odprav Janez Jeglič in Silvo Karo.

Slaba udeležba v Kamniški Bistrici
Na redni seji koordinacijske komisije za alpinizem pri PZ Jugoslavije, ki je bila v Kamniški Bistrici, so sodelovali le predstavniki treh republik: Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. To pa je celo samo za grobo oceno dogajanj v Jugoslaviji premalo.
Prisotni ponovno pozivajo vse KA, naj pošljejo vsaj adresarje, da bi bilo lažje kontaktirati. Organizaciji v Črni gori in Makedoniji še nista uresničili že starega sklepa o popisu alpinistično zanimivih območij. Jugoslovanska komisija za plezanje (JUSPEK) zaradi statutarnih ovir uradno še vedno ni samostojna, ji pa KKA daje polno samostojnost. KA PZ Hrvatske je dobila polno podporo KKA za nadaljnje iskanje možnosti za organizacijo obiska gora v Albaniji.
Nekaj akcij lani ni bilo izpeljanih. Ni bilo ne tradicionalnega zbora jugoslovanskih alpinistov ne načrtovanega mednarodnega srečanja. Bolj pa nas (vse, ne le posamezne plezalce ali JUSPEK) lahko skrbi, da še vedno ne vemo katera tekma - če sploh katera - velja za letošnje državno prvenstvo in kako je z jugoslovanskim pokalom.

FRANCI SAVENC

Ženska naveza
Mira Zorič in Marjeta Lešnik (obe AO Impol) sta 14. 11. v Brunntalu (Avstrija) preplezali smeri Sanduhrparadies (200 m, V, VI—) in Gipfelwand (200 m, V+, VI-).

Ljubljana ’90
PD Ljubljana Matica bo priredilo 22. decembra tekmovanje v plezanju na umetni steni v osnovni šoli Nove Jarše, Clevelandska 11. Pogoji za tekmovalce so: moški — 8a+, ženske — 7b in old timerji—40 let in več. Ker bo komisija pri old timerjih izbrala le šest najboljših, organizatorji prosijo, da poleg seznama vzponov pošljejo tudi naslov in telefonsko številko. Drugi tekmovalci naj pošljejo le seznam vzponov in sicer na naslov: PD Lj.-Matica, Trdinova 8, Ljubljana, do 4. dec. Tekmovalne smeri bo pripravil Vili Guček, nagrade pa so zagotovljene.

Tekma v Škofji Loki
Plezalni klub Škofja Loka bo v nedeljo, 16. decembra, priredil tekmovanje v športnem plezanju na umetni steni v dvorani Poden v Škofji Loki. Prijave je treba poslati do 3. decembra na naslov Nejo Hudolin, Češnjica 19, 64228 Železniki. Skupaj s prijavo je potrebno poslati tudi fotokopijo vplačane štartnine (150,00 din), ki je plačate na žiro račun Plezalnega kluba Škofja Loka št. 51510 - 621 – 16 - 05 - 1630113 - 13301/44 s pripisom za tekmo.
Izmed prijavljenih bo organizator tekmovanja izbral nekaj plezalcev in plezalk, ki bodo šli direktno v finale, drugi pa se bodo za preostala prosto mesta pomerili v polfinalu. Kvalifikacije bodo ob 9. uri, finale pa ob 16. uri. Vsi tekmovalci bodo o vsem obveščeni.

T. Č.

OD TOD IN TAM

Lynn Hill najboljša
Tekmovanja za svetovni pokal se počasi bližajo koncu. Predzadnjo tekmo so priredili pred dnevi v Lyonu in Vaux en Velinu.
Organizator - Francoska federacija - je za priprave porabil pičlih sedem dni, zato se nihče ni čudil, da je bila to doslej najslabše organizirana tekma za svetovni pokal. Smeri so bile slabe, nezanimive, kršili so pravila UIAA. Na odprtem prvenstvu in v četrtfinalu so plezalci tekmovali kar brez štartnih številk.
Porazna je bila organizacija odprtega prvenstva, saj je 54 tekmovalcev plezalo le eno smer in tekma je trajala polnih dvanajst ur. V Vaux en Vellinu so bile resnično nemogoče razmere. Mesto je zaradi stalnih dijaških in študentskih nemirov popolnoma porušeno. Edini športni objekt daleč naokrog je le plezalna stena, ki sploh ni v zaprtem prostoru, temveč v nekakšnem velikem 40 m visokem dimniku z odprto streho. Tako je vsakega tekmovalca med plezanjem prepihalo do kosti.
Finalno smer sta do vrha preplezali le Isabelle Patissier in Lynn Hill, pri fantih pa Legrand in Raboutou. Tako je bilo potrebno za obe kategoriji postaviti še superfinale. Da so stvar poenostavili, je bila ženska superfinalna smer kar moška finalna. Smer so ocenili z 8a in Lynh Hill jo je suvereno in z neverjetno lahkoto preplezala do vrha. Nista je ustavila ne streha, ne gladka plošča nad njo. S svojo predstavo je na noge dvignila celotno dvorano in dokazala, da ji je v steni le malokdo kos, pa naj bo to moški ali ženska. Po besedah Ivice Piljiča, ki je bil tudi glavni sodnik na tekmi, je Hillova preplezala to smer z nekaj izvirnimi variantami in na lažji način kot oba fanta pred njo. Pod streho je počivala na dveh minimalnih stopih, z rokama pa se je kar na trenje oprla v streho ... Isabelle Patissier je bila nerazpoložena. Slaba koncentracija jo je izdala že nad streho. Vedno, ko ima za nasprotnico Hillovo, Isabelle kljub dobri pripravljenosti psihično odpove.
Superfinalna smer za fanta je bila ocenjena z 8a+. Legrand je zdrsnil v drugi tretjini stene, Raboulou pa je v svojem počasnem in elegantnem stilu smer splezal do vrha.
Te tekme se naša reprezentanca ni udeležila. Sklepna prireditev v letošnjem svetovnem pokalu pa bo od 30. novembra do 2. decembra v Barceloni. Pri ženskah se obeta še boj za lovoriko, v moški konkurenci pa Legrand že s premočjo vodi in skoraj ni več možnosti, da bi mu še kdo odvzel letošnji pokal.

NUŠA ROMIH

Motivacija
Nemške plezalce je na zanimiv način skušal motivirati Werner Thon. Nadvse skrbno in natančno je sestavil lestvico vseh smeri v Frankenjuri, ki so ocenjene z IX- in več. Plezalcem tako ne ostane nič drugega, kot da si ta katalog ogledajo in po vrsti preplezajo vse omenjene smeri. A ne čaka jih lahka naloga. Seznam je namreč precej dolg, saj je opisanih kar 230 smeri. Naj omenimo le tiste, ki jih je Thon izbral za lestvico Top-5: Wall- strett XI- (Güllich, Köstermeyer, Büchele), Level 52 X+ (Güllich, Büchele, Köstermeyer), Stonelove XI, X+ (Moffat, Güllich, Hörhager), Gettoblaster X/X+ (Güllich, Schlot- ter, Moffat), Killer X (Güllich, Büchele, Köstermeyer).