Delo, Šport: ... Vzponi v stenah okrog Vršiča

Vodniček Nika Novaka Vršič je vzbudil veliko zanimanje - še malo in prva izdaja bo pošla
VRŠIČ - Čeprav je komaj mesec dni, odkar je izšel vodniček Vršič, ki ga je pripravil Niko Novak, član AO Rašica, je od 600 izvodov prve naklade ostalo komaj nekaj več kot sto izvodov. Tudi drugače dobro obiskan Vršič je postal še bolj zaželen, ne plezajo le standardne smeri, dovolj je tudi drugih. Prihajajo tudi že prve pripombe na to edicijo in če se bodo potrudili tudi stari poznavalci tega področja, bi bilo mogoče že kmalu pripraviti popravljeno izdajo.
Vlasta Kunaver (AO Matica) in Sandi Marinčič (Akademski AO) sta 15 t. m. preplezala dva (skrajno leva) slapova v Mali Goličiči iz Krnice. Visoka sta okoli 70 m, njuna naklonina pa je 70-85°. Dan kasneje sta nadaljevala v Nad Šitom glavi. Vstopila sta v S steno, preplezala kakih 100 m (50-60°, višje 1 R IV-V, AO) do SV raza in nadaljevala po njem ter Smer pastirja Jozla do vrha (9 h). Bilo je zelo mraz in med sestopom z Nad Šitom glave sta zgubila še derezo. V petek je Marinčič s Stojanom Burnikom (tudi Akademski AO) preplezal še »Najvišji slap« v krniških vesinah Male Goličiče (87-95°, 100 m, 4 h). Nepreplezan je ostal torej le četrti, med Najvišjim in levima dvema. Toda končuje se v steni in za sestop bo najbrž potrebna vrv.
AO Rašica je 18. in 19. t. m. priredil skupno turo na Vršič. Udeležilo se jo je 25 članov, ki so opravili okoli 40 tur. V soboto so Goran Suzič in Andrej Žnidaršič, takoj za njima pa še Jani Bele z Andrejem Grumom ter Mare Babič s tečajnico, opravili (verjetno prvo) ponovitev Skrite grape v Robičju. Skoku sredi smeri so se umaknili v levo, sicer pa se z oceno strinjajo. V nedeljo je to smer ponovilo še nekaj navez.
Smučali so tudi po Meniskusovem žlebu - Lado Vidmar (AO Rašica), Likar iz Logatca in Novomeščan Arno Koštamaj. Hine Kranjc poroča, da sta z Zlatom Gantarjem (oba AO Idrija) v soboto ponovila Kamenkov kamin (VI-, A0/III-IV, 120 m) v Nad Šitom glavi. Plezala sta tri ure in pol, o že izvedenih zimskih ponovitvah pa ni podatkov, tako da bi bila lahko to 1. ZP. Niko Mole in Andrej Zorčič, oba člana Akademskega AO, pa sta v nedeljo smučala z grebena Robičja, tam nekje, kot je v vodničku narisan »možen sestop«. Ocena naj bi bila podobna oni, ki jo ima Meniskusov žleb.

FRANCI SAVENC

Posebna skrb koči pod Plešivcem
Člani Planinskega društva PTT Maribor zborovali - Novi predsednik Franc Krivec
MARIBOR - Planinsko društvo PTT Maribor je v soboto zvečer pripravilo občni zbor, na katerem je predsednik Franc Babič orisal plodno delo društva, ki je posvečalo posebno skrb organiziranju izletov, vzdrževanju in urejevanju Poštarske koče pod Plešivcem, sodelovanju s pobratenimi planinskimi društvi in nekaterim drugim nalogam. V društvu je 908 članov, od tega 56 mladincev in 97 pionirjev. Sprejeli so tudi program dela, ki predvideva posebno skrb za vzdrževanje planinske koče pod Plešivcem.
Na občnem zboru so Danilu Vodušku izročili značko za prehojeno planinsko transverzalno pot št. 1 in značko za koroško transverzalo. Diplome in značke pa so prejeli tudi udeleženci PTT marša: Ivan Borko, Ada Furlan, Miran Prigl in Pavla Stojkovič. Članica društva Matilda Kočar pa je končala pot po transverzali kurirjev in vezistov ter je prejela značko ob dnevu republike lani.
Za novega predsednika PD PTT Maribor so izvolili Franca Krivca. Dosedanjemu predsedniku Francu Babiču pa so se zahvalili za njegovo dolgoletno uspešno delo pri vodenju društva.

M. K.

OD TOD IN TAM

Ustanavljajo PD
ŠEMPETER - Jutri ob 18. uri bo v mali dvorani Hmeljarskega doma ustanovni občni zbor (177. v okviru PZS) planinskega društva. V svoje vrste vabijo vse, ki so že delovali v planinskih vrstah, še bolj pa seveda tiste, ki doslej še niso, si pa tega žele. Za nedeljo 4. marca pa je napovedana že ustanovitev naslednjega PD. Pripravljajo jo v Šentjoštu nad Horjulom.

Spominski pohod
ČAČAK - Planinsko smučarsko društvo Medicinar prireja 10. in 11. marca pohod v čast dr. Dragiše Mišoviča, po katerem se imenuje njihov medicinski center. Pohod bo letos že drugič, trasa prvega dne je dolga 25, drugega pa 15 kilometrov.

Na Arihovo peč
CELOVEC - Slovensko planinsko društvo, športno društvo in prosvetno društev »Rož« iz Šentjakoba vabijo na VI. zimski pohod »Arihova peč« v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo februarja 1945. Pričetek bo 4. marca ob 10. uri pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu. Na sporedu bo smučarski tek na 3,5 in 7 km ter pohod do Koče nad Arihovo pečjo (1084 m).

Osem let rubrike v PD
TRST - Rubrika »Iz planinskega sveta«, ki jo že od vsega začetka ureja Dušan Jelinčič, sicer tudi aktiven društveni delavec Slovenskega PD v Trstu, je pred dnevi slavila že osmo leto rednega izhajanja. Bralci Primorskega dnevnika si četrtkove številke brez nje kar ne znajo več zamisliti. Vsega najdejo v njej, planinskih in alpinističnih novic ter obvestil SPDT.

15.000 poslušalcev R. Messnerja
MILANO - Reinhold Messner je s svojim predavanjem »3 x 8000« o lanskih vzponih na osemtisočake več kot navdušil poslušalstvo. V športni palači se je zbralo kar 15.000 ljudi, večinoma mladih. Na koncu je morala v dogajanje poseči celo policija, da so umirili lovce na avtograme, ki so predrli varnostni pas okoli slavnega alpinista. S seboj je imel posebno ekipo, dva projektorja, ki sta seveda avtomatično sinhronizirana (za prelivanje) itd., da pa je mojster besede in tudi fotoaparata, je tudi že dolgo znano.

Odhod predhodnice
SOFIJA - V Katmandu je 24. t. m. poletela predhodnica bolgarske alpinistične odprave »Everest 84«: Namestnik vodje (Avrama Avramova) Ognjam Baldžijski in Hristo Prodanov, oba zaslužna mojstra športa v alpinizmu. Sicer pa bo njihova ekipa ena najmočnejših letos tudi po številu članov in tovorov, cilj odprave pa je: po številnih neuspelih poskusih opraviti prvo ponovitev Jugoslovanske smeri po Z grebenu Everesta.

Izvrstna monografija
BRATISLAVA - Slovaška telesnokulturna založba Šport je izdala (kot 923. publikacijo) odlično monografijo Na strehi sveta in to v nakladi kar 20.000 izvodov (cena 75 Kčs). Na 112 straneh velikega formata so predvsem odlične barvne reprodukcije o aktivnosti češkoslovaških alpinistov v sovjetskem Pamirju. Ker je na koncu tudi rezime v ruskem, angleškem in nemškem jeziku, je to delo izrednega pomena za nadaljnjo afirmacijo češkoslovaškega alpinizma.

S sanmi in cepinom
Mladinski in alpinistični odsek PD Kamnik sta 5. t. m. organizirala sankaško tekmovanje z Jermance. Med alpinisti je bil najhitrejši Frane Kemperle, v ženski skupini pa Marjeta Brnot, ki je imela sploh najboljši čas. Mladi člani kamniškega AO pa so Brnot, Golob, Griljc, Jenko in Pavlič 11. t. m. preplezali Desno grapo v Dedcu, sestopili pa so po Levi grapi.

Planinski 8 mm film
Planinski filmi so pri nas redko celo na TV, kdaj je bil nazadnje kak tak film v naših kinematografih, pa se ko-maj še kdo spomni. Ob tem pa nimamo niti kakih srečanj (ni treba, da so festivali), na katerih bi svoja dela lah-ko pokazali amaterji, ki snemajo večinoma na »super 8«. Vemo pa, da imajo posamezniki celo po več uspelih filmov, iz tujih gora, pa tudi domačih. Zato mnogi predlagajo, da bi občasno pripravili srečanja z avtorji, ki bi po predvajanju lahko razložili tudi težave, ki so jih imeli. Le kdo bo prvi ugriznil to jabolko še ni znano. Potem bomo morda tudi poslali naše zastopstvo jeseni v češki Adršpach, kjer imajo festival 8 in 16-mm filma!?

Več kratkih in pestrih prispevkov v PV
Predsednik slovenskih planincev orisal delo organizacije v minulem obdobju
LJUBLJANA - Takšna kot je februarska številka Planinskega vestnika bi morale biti druge, pa bi bilo s planinskim glasilom verjetno zadovoljnih precej več bralcev, kot jih je zdaj. Letošnja druga številka vestnika se namreč od prejšnjih razlikuje po tem, da prinaša več člankov kot običajno, so krajši, pestrejši in po vsebini zelo različni.
Posamezni prispevki bodo med bralci naleteli na odobravanje ali zavračanje, odvisno pač od okusa bralcev, največ pozornosti pa bosta verjetno pritegnila uvodna članka, ki govorita o predsedniku Planinske zveze Slovenije Tomažu Banovcu in njegovih pogledih na planinstvo. Predsednik slovenskih planincev je orisal delo planinske organizacije v minulem obdobju in opozoril na prihodnje naloge in usmeritve. Še zlasti so zanimivi podatki, o tem kako so stabilizacijska prizadevanja naše družbe vplivala na planinstvo. Med drugim je Tomaž Banovec poudaril, da bo treba upoštevati ekonomske zakonitosti in jih tudi uvajati v delo planincev.
Verjetno bo pritegnil tudi prispevek v teh dneh umrlega profesorja Franceta Avčina z naslovom »Novoletni lov na gamse«. Profesor Avčin je na prijeten, slikovit način, podobno kot v svoji priljubljeni knjigi »Kjer tišina šepeta«, opisal zgodbo o tem, kako je pred leti s prijateljem med novoletnimi prazniki namerno splašil gamse proč od mesta, kjer so nanje čakali premožni, vsega dobrega siti lovci. Profesor Avčin je opisal, kako so včasih zahajali v hribe študentje elektrotehnike. Ob tem je opozoril, da je bilo planinstvo nekoč po vrednotah in pristopu precej drugačno od sedanjega. O tem govori tudi Miša Fele, ki se v prispevku z naslovom: »Planinske mimobežnosti« med drugim sprašuje, ali imajo mladi še oči za lepote gorske narave, ali znajo po turi še spokojno posedeti v koči, se mirno pogovarjati in podoživljati prizore, ki so se jim odkrivali med turo.
O odnosu mladih do planinstva govori tudi Rudi Zaman, ki pa meni, da gore lahko dobro vzgajajo mlade, čeprav je treba razumeti, da se časi in vrednote spreminjajo. »V mladih srcih ni prostora za tožbo po minulih časih. Gradijo si nov svet in morda bo tudi ta generacija, ki prihaja, rekla podobno kot tista, ki se spominja Torkarja v Vratih, kako da je bilo tedaj lepo ...« Rudi ob koncu prispevka zatrjuje, da bo še naprej vodil mlade v hribe, pa čeprav bodo po končani turi gledali televizijo.
Februarska številka nam predstavlja tudi tri vidne slovenske gorske reševalce. Janez Brojan starejši, znani reševalec iz Mojstrane, je opisal svoje prvo reševanje, Pavle Šegula pa je predstavil nekdanjega načelnika slovenskih reševalcev Bineta Vengusta in njegovega naslednika Danila Škerbineka.

MIRO ŠTEBE

70 let planinstva na Dolenjskem
NOVO MESTO - Jeseni bodo dolenjski planinci proslavili 70-letnico ustanovitve prvega planinskega društva v tem delu Slovenije. Jubilej bodo obeležili s številnimi prireditvami, med katerimi velja zlasti opozoriti na veliko srečanje slovenskih in hrvaških planincev na Gorjancih. Prvo planinsko društvo so na Dolenjskem ustanovili leta 1914, dejavnost pa je nato zavrla 1. svetovna vojna. Ponovno je oživela planinska organizacija v dvajsetih letih, tedaj so tudi najvišji vrh gorjanskega pogorja - Sv. Jero preimenovali v Trdinov vrh.
Planinsko društvo Novo mesto, ki danes vključuje 1.047 članov, je veren naslednik bogate planinske tradicije, ki se vedno bolj razrašča. Planinske sekcije ima v vseh večjih dolenjskih delovnih kolektivih, prav tako pa tudi na vseh srednjih in osnovnih šolah ter v vzgojnovarstvenih ustanovah. Planinsko društvo je velik pobudnik pohodništva na Dolenjskem, ki ga spodbuja tudi z novimi planinskimi transverzalami: Trdinova pot, Bratska planinska pot Ljubljana-Zagreb itd.
Praznovanje letošnjega jubileja so pričeli te dni, ko so pripravili projekcijo filma »Triglavske strmine« Milke in Metoda Badjure, nadaljevali pa s številnimi razstavami, izleti, predavanji, izdajo ponatisa brošurice »Po Trdinovi poti«, pisanjem kronike planinstva na gorjansko-žumberškem spominskem območju itd. Krona praznovanja bo 9. septembra, ko bodo dolenjski planinci pripravili dan planincev na Gorjancih pri Miklavžu,
Pokrovitelj letošnjega jubileja je novomeška tovarna zdravil Krka, ki ima najbolj delovno planinsko sekcijo med vsemi organizacijami združenega dela na Dolenjskem.

SLAVKO DOKL

ALPINISTIČNE NOVICE

Odšli so na Škotsko
V petek je prek Londona na Škotsko odpotovalo šest naših alpinistov - Janko Humar in Žarko Trušnovec, člana Soškega AO, Rok Kovač iz Akademskega AO, Marjan Kregar iz Kamniškega ter Bogdan Biščak in Igor Škamperle iz AO Postojna. Na poti bodo do 11. marca, v tem času pa bodo skušali kar najbolje spoznati škotski (in angleški) alpinizem ter še posebej tehniko plezanja v zaledenelih stenah. Komisija za alpinizem PZS za to akcijo, žal, ni načrtovala sredstev, zato so si morali tudi potne stroške (okoli 25.000 din) plačati sami, čeprav bodo uradno zastopali našo državo in so bili izbrani po vseh kriterijih, ki veljajo za take akcije.

Preskus nad Kamniško Bistrico
Jani Bele (AO Rašica), ki pripravlja republiški začetniški alpinistični tečaj, je sporočil, da bo zbor vseh prijavljenih kandidatov 3. marca ob 20. uri v Kamniški Bistrici. Potrebna je popolna zimska alpinistična oprema z izjemo smuči. Kam jih bo vodila pot, pa bo odvisno od snežnih razmer in vremena.

Nad Jezerskim
Luka Karničar je konec preteklega meseca ponovil Smer izgubljene rokavice v S grebenu Kočne, nato pa kljub močnemu vetru in nenehem plazenju, še spominsko smer Viktorja Krča (1. ZSP, III-IV, do 60°, 900 m) v Z steni Babe. Sestopil je po S grebenu in Ogledniški smeri. Prvo zimsko solo ponovitev je opravi! tudi Davo Karničar, ki je 15. t. m. opravil četrti vzpon po zaledenelem slapu Mali vrh. Oba skupaj sta 18. t. m. opravila tretjo letošnjo ponovitev Vikijeve sveče pod Češko kočo. Teden dni prej pa je Luka Karničar z Markičem (vsi AO Jezersko) preplezal tudi Sinji slap.

Postojnčani v Desnih Skočnikih
Bogdan Bišček, Igor Mezgec in Igor Škamperle, vsi člani AO Postojna, so 18. t. m. opravili lepo turo. Najprej so preplezali slap Belega potoka, v nadaljevanju pa še Desne (vzhodne) Skočnike (glej Proteus, leto 45, str. 246- 7). Čeprav so to eni naših najbolj slikovitih slapov, so znani le redkim. Vzrok je preprost - sila težko so dostopni. Skrivajo se v globoki tesni, široki le kak meter, ki jo obdajajo 50 in več metrov visoke stene. In v tej tesni se vrste skok za skokom. Največja sta visoka 27 in 33 m, skupaj pa merijo okoli 100 m. (Ocene celotne ture: ED, 90/70 °, 140 m, 6 h). Tistim, ki bi jih mikalo turo ponoviti, priporočajo, da se zanjo odločijo le po daljšem obdobju hudega mraza, sicer bo na kritičnih mestih premalo ledu. Posebno nevarnost pa predstavljajo tudi nezamrznjeni tolmuni v gladkih koritih. In vrhu vsega je - v primeru slabih razmer - povratek iz soteske hudo težaven.

Pološki slapovi
Janko Humar in Žarko Trušnovec (oba iz tolminskega SAO) sta 17. t. m. preplezala »Pološke slapove« - grapo v dolini Polog, ki ima kar kakih 500 m višinske razlike, v njej pa je (bilo) devet slapov. Vseh slapov je bilo nekako za 280 m, ocena ture pa 100/80-90, 60 °, 6 h. Led sta imela v glavnem dober, le tretji slap sta morala obplezati (sicer bi bil 90 °), ker je bila ledena sveča prekinjena.

Nad Zapotokom
Priprave na izid vodnička za stene nad Zapotokom so v sklepni fazi, sporočajo iz AO Idrija. Kljub temu pa ne mirujejo. Milan Černilogar (AO Idrija) je z Mileno Radež (AO Rašica) 19. t. m. preplezal S steno Ušja v smeri, koder po razpoložljivih podatkih, doslej še nihče ni plezal. Zimsko smer (kombinacija grap in grebena) sta ocenila s 80/40, izstopni kamin pa IV. Prvenstven je bil tudi njun sestop: 60/30-35°, zgornji del III.

Na predavanja v ZDA
Viki Grošelj je imel prejšnji petek v srednji dvorani Cankarjevega doma uspelo predavanje - Od Turnca do Himalaje. Jutri pa že potuje v ZDA, kjer bo ime! kar več predavanj. Svojo turnejo je pripravil s Tomažem Špendalom, zastopnikom Slovenijalesa v ZDA in Izseljeniško matico ter našimi izseljenci. Diapozitive, ki jih bo ponesel s seboj, bo strnil v dvoje različnih predavanj, o naših gorah in o naših uspehih v Himalaji. Vrnitev načrtuje sredi marca.

Grapa med Poncama
Bojan Počkar, Bojan Pograjc in Jernej Stritik, vsi člani AO Železničar iz Ljubljane, so 12. t. m. preplezali skrajno desno grapo med Srednjo in Visoko (Martuljško) Ponco. Razmere so imeli ugodne, težave pa ocenjujejo na 45-50L, 350 m. ( glej - AN840305)

JZ greben Planjave
Damjan Meško (AO Matica), Rado Nadvešnik, Bojan Pollak in Marko Prezelj so 12. t. m. opravili (verjetno šele prvo zimsko, pa tudi drugače eno redkih) ponovitev JZ grebena Planjave. Smer sta prva preplezala Režek in Tarter, ocenjujejo jo s IV (1 R)/II, 340 m, plezali so šest ur in pol, vodi pa med Desno od okna in grebenom Sukalnika.

Slapovi v Kuku
Mirjam Bizjak, Marko Gasparič in Milan Velikonja, vsi člani AO Nova Gorica, so opravili tri prvenstvene vzpone v Kuku pod Z steno Krna. 18. t. m. so preplezali Dušanov slap (85/70°, 200 m, 5 ur) in sestopili (skozi redek gozd) na Zahodno drežniško pot ter po njej mimo Bivaka v Drežnico. Naslednji dan pa so preplezali še Levo (75/50°, 250 m, 1.30) in Desno grapo (75/40L, 200 m, 1 uro).

Pet slapov v Koritu
Matjaž Beguš, Tomo Česen in Andrej Štremfelj, vsi člani AO Kranj, so 16. t. m. opravili tretji vzpon (2. P) prek zaledenelega Spodnjega Ledinskega slapu. Plezali štiri ure in menijo, da je eden težjih pri nas, težji kot npr. Blatni graben. Ocena: 90 in malo več stopinj (pol raztežaja), sicer 70-85°, okoli 5 R. Ves čas so jih spremljali plazovi, ki so jim medtem, ko so plezali, odnesli tudi tekaške smuči in del opreme, vse, kar so pustili malo pod vstopom. Tudi sestop z Ledin je bil vse prej kot prijeten. 21.t. m. pa so preplezali še slapove v dolini Korito (malo pod gostilno Kanonir v Kokri). Skupno je tam pet slapov, dva sta visoka okoli 100 m (2x15 m 90°), dva sta nekoliko nižja in bolj položna, tretji pa je visok le en raztežaj, je pa zelo strm (80-90°). Zaradi različnih naklonin in dobrih varovališč (drevesa) je tod kot nalašč za vaje (šola ledene tehnike).

Bobnar v Z steni Brane
Metod in Tone Škarja, sin in oče, prvi član AO Mengeš, drugi AO Kamnik, sta 18. t. m. opravila vzpon po Bobnarju v Z steni Brane. Spodaj so bile razmere še kar dobre, višje pa tanek led, da se je bilo potrebno umikati iz grape, pa tudi že precej novega snega je bilo. Sestopila sta po Bosovi grapi.

V Storžiču in Vrtači
Janko in Milan Meglič sta predzadnji dan lanskega leta opravila prvi zimski vzpon (v slabih razmerah) po Desnem stolpu (IV) v S steni Storžiča. Toda zanj smo izvedeli šele po vrnitvi Iztoka Tomazina (vsi AO Tržič) iz Afrike. Že naslednji dan (prav tako v slabih razmerah) je preplezal Levi stolp (III +, 2. ZP) in Cankarjevo, sestopil pa po Kramarjevi. 21. t. m. je Tomazin v SV steni Vrtače preplezal Kapeljivko (IV+/II-III, 170 m) in še nekaj krajših smeri. Za konec pa je presmučal (začel je prav na vrhu) še Centralno grapo (55/40°) v isti steni.

Novomeščani pred 10-letnico
Člani AO Novo mesto zadnji čas š svojo aktivnostjo niso posebno zadovoljni. Pozna se, da so kar trije, ki so bili med najbolj aktivnimi, v JLA. Za novo leto so bili v Tamarju, opravili so nekaj turnih smukov in pristopov. 14. in 15. januarja so imeli uspešno skupno turo na Kofce s praktičnimi vajami iz zimske plezalne tehnike. 11. in 12. t. m. pa so bili spet v Tamarju. Zaradi močnega vetra pa so imeli le turni smuk s Kotovega sedala. Roman Mihalič pa je preplezal Slap nad votlino. Pričeli pa so že s pripravami na 10-obletnico, ki jo bodo slavili prihodnje leto. V načrtu imajo izvedbo odprave, kam, se pa še niso odločili.

Slapovi nad Tamarjem
Edo Kozorog (Soški AO) in Bojan Počkar (AO Železničar) sta 17. t. m. preplezala Srednji slap nad Tamarjem. V soboto so jim sledili Tržičani. Dušan Markič, Erna Pančur in Iztok Tomazin so za začetek skupaj preplezali Srednji slap. Potem sta Pančurjeva in Markič preplezala še Desni slap, Tomazin pa je soliral - najprej Slap nad votlino, nato Desnega, potem še Prvega (skrajno levega) in za konec v sestopu Slap nad votlino. Najtežji je Prvi slap (95/60-80°), ki ima svečo na vrhu. Zanimivo je, da je prav v tem slapu, ki je bil doslej menda še brez SP, srečal (neznanega) solista, ki pa se je zadnji sveči umaknil v desno.
V nedeljo je bilo v slapovih spet živahno. Viktor Burger (AO Rašica) in Janez Jeglič (AO Domžale) sta preplezala Prvega (po njunem le 85-90°, slab led) in po sosednjem sestopila. Desnega sta preplezala Novomeščana Arno Koštamaj in Roman Mihalič, Centralnega Irena Komprej (AS Prevalje) in Stanko Mihev (AO Raven), Slap nad votlino pa Andrej Gradišnik (AO Ravne) in Dušan Planinc (AO Šmarna gora).

Iz Osapske stene
Pajkova streha je nevarna, bi lahko ugotovili po prvih podatkih. Že dve navezi sta doživeli nesrečo. Odlomil se je kapnik in izpulil se je klin, kar je imelo za posledico hudo nesrečo. Dokler ne bo primernejših klinov, bo ta smer izgleda samo za lahke?
Za Žago sodelavci sporočajo, da jo je v celoti mogoče preplezati z zatiči in da so jo »osiromašili« šele letos januarja. Škoda le, da je zamrla navada poročanja o takih posegih, predno pride do posledic. Pavle Kozjek (AO Matica) in Bor Štancar (Akademski AO) sta v torek (menda šele drugič) ponovila Luknjo (Cergol-Žumer, A0, V+, 2 R) v skrajno levi stenici nad vasjo. Pravita, da je smer lepa in v glavnem prosto preplezava.

Mokre peči v Martuljku
Metko Fon in Marko Kogoj (oba Soški AO) ter brata Andrej in Marko Štremfelj (AO Kranj) so zaledenele Mokre peči v Martuljku, med alpinisti bolj znane kot Lucifer, preplezali 28. januarja. 19. t.m. sta jih preplezala Tržičana Borut Bergant in Dušan Markič, dan kasneje pa še Tomo Česen (AO Kranj) sam.

Tečaj na Prenju
Komisija za alpinizem BiH je obvestila vse republike in pokrajini, da organizira v dneh od 3. do 11. marca zimski začetniški tečaj na Prenju (koča na Jezercu). Cena je 1200 din, hrano pa je potrebno prinesti s seboj (bo pa mogoča skupna priprava). To in pa dejstvo, da je udeležba mogoča tudi le med obema vikendoma, si velja zapomniti; znižuje stroške, omogoča široko udeležbo - zahteva pa seveda več priprav.

Črnuški AO
Čeprav je kar šesterica lani med najbolj aktivnimi člani AO Črnuče v JLA, so v odseku prizadevni. Res je, da so bolj usmerjeni na skupne ture in delo s tečajniki, saj jih imajo kar 15. V tem mesecu so imeli že dve skupni turi, 11. na Vršič, plezali so Meniskusov žleb, naslednji dan pa se povzpeli na Malo Mojstrovko, 19. pa na Grintovec. Benedičič in Patarčič sta preplezala Desni slap (11. 2.) in dan kasneje še Slap na votlino v Tamarju, Mirko Kranjc in Mojmir Štangelj pa 15. t. m. Levi slap v Mali Goličiči, naslednji dan pa še skrajno levega.

Novo vodstvo AO SPDT
Alpinistični odsek Slovenskega planinskega društva Trst je bil zadnji dve leti zelo aktiven, so ugotovili na občnem zboru. Dosedanji načelnik Peter Suhadolc je poročal, da so imeli dva začetniška tečaja, imeli so 85 alpinističnih tur, sodelovali pa so pri odpravi »Anapurna 83« (spomladi 1985 pripravljajo samostojno na Južno Anapurno). Med seboj so tudi zelo povezani, saj se dobivajo večkrat na teden. Ob torkih imajo srečanje na društvu, ob sredah in petkih vaje na štadionu, konec tedna pa gredo velikokrat skupaj v gore.
Novi načelnik je Lucijano Milič, Angelo Kermec bo še naprej namestnik, Lucijano Cergol pa bo vodil alpinistično šolo.