Delo, Šport: ... Odprava v steno Šiša Pangme
LJUBLJANA - Komisija za odprave v tuja gorstva ima v jesenskem delu svojega letošnjega načrta v pripravi alpinistično odpravo v JZ steno Šiša Pangme (8046 m), v kateri je doslej le ena sama smer (na sliki), splezali pa so jo angleški alpinisti Doug Scott, Roger Baxter-Jones in Alex McIntyre leta 1981 v alpskem stilu. V njej je torej še veliko možnosti za nove zahtevne smeri.
KOTG se je odločila, da razpiše mesta za 6-8 alpinistov, zdravnika, vodjo odprave in TV snemalca. Izbrani alpinisti naj bi se po izboru formirali v posamezne naveze, ki naj bi poskušale splezati v JZ steni Šiša Pangme nove smeri v alpskem stilu.
Prijavo je treba poslati na KOTG do 30. aprila, priložen pa mora biti osebni list in seznam najboljših vzponov v ledu, skali in pozimi. Odhod je predviden med 1. in 15. septembrom letos.
Odhod v šolo za nepalske gorske vodnike naj bi bil okoli 10. avgusta, povratek pa v začetku oktobra. KOTG razpisuje mesta vodje tečaja (ki naj bo gorski vodnik in je že bil na tem tečaju), dveh inštruktorjev in zdravnika.
TOMO ČESEN
Zakaj se čudimo samohodkam?
Marčevska številka Planinskega vestnika prinaša zanimiv zapis planinke, ki na gorska potepanja največkrat odhaja sama
LJUBLJANA — Že naslov prispevka Fante občudujemo, ženskam se čudimo, izpod peresa Helene Giacomelli pove, kakšen odnos imajo nekateri »pravoverni« planinci do deklet, ki v gore hodijo same. Avtorica opisuje odnos moških do samohodk na podlagi lastnih doživetij - piše namreč, da gre tudi v visokogorje največkrat sama - in torej ne gre za moraliziranje osamele ženske emancipiranke, temveč za vrsto koristnih nasvetov, kako si tudi žena, ki je hkrati gospodinja in mati, lahko privošči nepozabne trenutke v gorah.
Z njenim zapisom in s praznikom žena je povezana tudi naslovnica. Ostre poteze obraza, ki ga oblikuje trdo življenje, kakršnega ponuja neizprosna dežela Tibet. Zato je komaj zaznati, da gre za žensko bitje. Fotografija se nanaša na izvrstno potopisno reportažo Toneta Škarje z naslovom Prastara dežela prastarih modrosti. Pisec opisuje dogodke v zvezi z našo uspešno odpravo na Čo Oju, kakor jih je doživel sam. Nato se preda opisovanju te nenavadne dežele imenovane tudi »streha sveta«, ki pa se je prav zaradi odločnega odpora njenih prebivalcev proti Kitajcem v zadnjih nekaj mesecih nekoliko dvignila iz anonimnosti. O Tibetu in o njenih ljudeh Škarja med drugim zapiše: »Tu ni kot v toplih krajih, ko kar lebdiš in je življenje samoumevno. Tu ga je treba braniti, se boriti zanj. Spomnim se Tibetancev po vaseh, v pastirskih taborih, v karavanah, ki so potovale mimo nas. Živijo le, dokler je življenje v njih močno. Kot divjad, pomislim. Vidiš le živega in zdravega gamsa - ali pa mrtvega. Ko se boriš za življenje, ko ga braniš, veš zanj. Življenje je, smrt je, životarjenja ni.«
Sicer pa novi Vestnik uvodoma predstavi - lahko bi rekli - prvega moža slovenskega himalajizma, vsaj glede števila osvojenih osemtisočakov. To je Viki Grošelj, ki je zanimiv tudi zaradi svojega drznega in podjetnega načrta. Osvojiti namerava namreč vseh 14 osemtisočakov. Načrt je - kot pravi sam - uresničljiv. Moramo pa priznati, da pa bo pri zbiranju sredstev za preostalih devet najvišjih vrhov potreboval vse tiste vrline (potrpežljivost, pogum, preudarnost...) ki so sicer nujne za osvojitev osemtisočaka. Sam tudi sluti, da ne bo šlo brez nevoščljivosti. Od tod potemtakem izvira njegova asocijacija na basen o lisici in o previsokem grozdju, ki je zato postalo nenadoma kislo. Spraševalec Tadej Golob se ni mogel izogniti vprašanju, kaj Viki misli o Messnerju, kajti nekateri imajo Grošlja kar za slovenskega Messnerja. Viki o njem govori vse najboljše, češ da je odlični alpinist, ki je sam sposoben premikati meje možnega daleč naprej.
Ob tem pa se ne moremo izogniti dejstvu, da nekateri tega odličnega alpinista manj cenijo, zato ker le-ta v svojih izjavah prepogosto zaide v protislovja s samim seboj. Tisk, ki vestno beleži vsako njegovo besedo, ga hitro ujame v zanko. Viki Grošelj pa kljub velikim dejanjem, ne zaide v velika modrovanja - obstaja preprost, takšen kot je vedno bil. To dokazujeta tudi njegova zadnja odgovora na vprašanja v pričujočem intervjuju.
Temu sledi prispevek Toneta Strojina, ki ob lastnem »Abrahamu« razmišlja o smislu hoje po gorah in še o marsičem drugem. Nato lahko preberemo nekaj misli s seje DO Triglavski narodni park Tomaža Banovca, nekaj o nevarnosti v gorah pozimi je zapisal Pavle Šegula, o zgodah in nezgodah na lanskem mednarodnem mladinskem planinskem taboru v Švici pa lahko preberemo v prispevku Mojce Hribar.
Nedvomno zanimivo zgodovinsko branje bodo odlomki Valvasorjevega berila Mirka Rupla, ki opisuje, kako je naš veliki prosvetlitelj Valvasor videl nekatere gorske predele in naravne pojave okrog njih.
Prevod iz italijanske revije Alp, nam pove, kako in zakaj je na Everestu umrla 87. žrtev najvišje gore sveta.
MATEJ ŠURC
Himalajski vodniki J. Kielkowskega
Začel je s tremi zvezki o Everestu, sedaj predstavlja Karakorum - Še v J. Ameriko
LJUBLJANA — O Janu Kielkowskem in njegovih predstavitvah himalajskih gora smo na kratko že poročali. Toda njegovo delo zadnjih dveh let je tako plodno, da ga kaže podrobneje predstaviti. Ob več ali manj bogatih knjižnih izdajah raznih pregledov in monografij se je namreč prvi lotil zelo podrobnih predstavitev vseh odprav v določen predel.
BREZIMENI STOLP - V skupini Trango, risba Jana Kielkowskega. Levo (17) je Jugoslovanska smer (1987), desno Kurytka - Loretan (1988).
Jan - Johannes Kielkowski je bil rojen 31. oktobra 1943 v Katovicah. Dvajsetleten je šel Študirat geologijo v Krakov, kjer je 1970 diplomiral, potem nekaj časa poklicno deloval v Peruju, od leta 1981 pa živi v ZRN.
Alpinistično je »shodil« seveda v Tatrah, kjer ima tudi več prvenstvenih tur. Plezal pa je tudi v Bolgariji, Grčiji, Turčiji, Španiji in Alpah, pa seveda Kavkazu. Z raznimi odpravami je bil še v Pamirju, Hindukušu, Himalaji in Andih. Torej nadvse bogata aktivnost. In če k temu dodamo še njegovo natančnost pri urejanju podatkov in odlične risarske sposobnosti, potem so nam njegovi uspehi na področju specialne alpinistične vodniške literature lahko razumljivi.
V poljščini je 1986 izdal eklektični alpinistični vodnik za poljske gore v dveh delih. Iz istega leta je tudi M. Everest - 1. del, ki mu ga je izdal Hans-Dieter Greul v okviru posredovalnice Aree Greul, Frankfurt; bila je to popravljena izdaja »preskusne« iz leta 1985. Lani sta izšla še druga dva vodnika za Everest, toda že v samozaložbi.
Nepalskim goram sta posvečena še dva dela vodnika Čo Oju (1988), pa Pumori - Taboče Himalaja in Makalu Himalaja, kompleta s po dvema zvezkoma v nemščini. Od vodnika za skupino Kangčendzenga, ki je prav tako izšel lani, Kielkowski namreč svoja dela spet izdaja v poljskem jeziku.
Konec lanskega leta je izšel prvi zvezek za zahodni del skupine Baltoro, v začetku letošnjega leta pa drugi (med drugim zajema vse podatke o stolpih Trango). Dva za to skupino še napoveduje. Potem naj bi izšla dva zvezka za Severni Baltoro in 2-3 za Vzhodni. Konec leta pa lahko že pričakujemo prvi - od treh, morda celo štirih - andski vodnik iz serije »Cordillera Huayhuash«.
Ker je za njegovo delo tudi pri nas veliko zanimanje, morda ne bo odveč njegov naslov: Jan KieIkowski, Postdamer Str. 45, D - 4000 Dusseldorf. Svoja dela sicer predvsem zamenjuje za gradiva, ki ga zanimajo, na posebno željo pa tudi prodaja po 15 DEM za posamezne izvode, po 12 DEM za naročilo 5 - 10 izvodov in 10 DEM, če je naročilo še večje.
FRANCI SAVENC
Alpinistična šola AO Šmarna gora
Pričetek vsakoletne AŠ, ki jo organizirajo člani AO Šmarna gora, bo 6. aprila ob 17. uri v društvenih prostorih Vikrče 30. Tu bo teoretični del šole, praktične vaje pa bodo tečajniki imeli kot običajno na Turncu pod Šmarno goro.
Dve novi smeri v tolminskem vrtcu
V levi, previsni steni tolminskega plezališča sta ta mesec nastali dve novi smeri. Oba prva vzpona je opravil Edo Kozorog (Soški AO Tolmin), in sicer najprej je v začetku marca splezal Istreljeno puščico (VIII), 13. t. m. pa še smer Satanski stihi, ki jo je ocenil VIII+/IX-. V istem vrtcu je Peter Mežnar ponovil Ubijanje časa (VIII).
Sporočili so tudi popravek ocene nove smeri v steni Travnika (v zahodni steni Krna), ki sta jo konec januarja splezala Srečko Likar in Davorin Žagar, kmalu zatem pa sta jo ponovila Miro Fon in Miranda Orter. 200 metrov visoka smer ima težave ocenjene najmanj z VI+, A0.
In še popravek iz Ospa. Ocena četrtfinalne moške smeri iz Ospa 88, katere prvi ženski vzpon je opravila Marija Štremfelj, ni VIII +, kot je bilo pomotoma objavljeno pretekli teden. Težave v tej smeri so ocenjene VII+.
Tradicionalni Kramarjev smuk
Letošnji Kramarjev smuk na planini Javornik, ki ga vsakič organizira AO Tržič, bo letos v nedeljo. 2. aprila. Pričetek tekmovanja za planince in alpiniste bo ob 11. uri. Prijavite se lahko do 31. t. m. pri Janku Megliču (tel. 064 51-845), na dan tekmovanja pa se je možno prijaviti še uro pred pričetkom. Člani AO Tržič obveščajo, da je koča na planini Javornik odprta.
Zvezni seminar za alpinistične inštruktorje
Komisija za alpinizem pri PZS obvešča, da bo zvezni seminar za alpinistične inštruktorje (zimski del) namesto marca v aprilu. Točen datum in kraj bo objavljen naknadno.
Sedem osemtisočakov čaka na zimske vzpone
Nepalsko ministrstvo za turizem je za letošnjo zimsko sezono v Himalaji izdalo dovoljenje 14 ekspedicijam. Dve od teh, obe sta iz Koreje, sploh nista dopotovali v Katmandu, prestolnico Nepala. 12 odprav je iz sedmih držav, in sicer so po dve odpravi organizirali iz Japonske in ZDA, po eno iz Bolgarije, Francije, Poljske in Belgije (imeli so dva vrhova), medtem ko so štiri odprave prišle iz Koreje.
Tri odprave so dosegle vrh Ama Dablama in Lanteng Lirunga še pred začetkom prave zimske sezone. Korejska odprava je 22. decembra opravila prvi zimski vzpon na zahodni vrh Nuptseja. Belgijcem se ni posrečilo splezati na Everest, prav tako pa niso uspeli tudi Bolgari v južni steni Anapurne. Najboljši dosežek je bil vsekakor vzpon Krzysztofa Wielickega, ki je opravil prvi zimski vzpon na Lotse (8511 m). To je bil njegov tretji prvi zimski vzpon na kakega osemtisočaka. Pred tem je leta 1980 osvojil Everest, šest let pozneje pa še Kangčendzengo. Lotse je bil sedmi osemtisočak, ki so ga doslej preplezali pozimi. Ostane jih torej še sedem (med glavnimi vrhovi) in sicer: K2, Broad Peak (glavni vrh), Gašerbrum I in II, Nanga Parbat, Makalu in Šiša Pangma. Pet jih je torej v Pakistanu in kar štirje od teh so na ledeniku Baltoro, kjer je izredno ostra zima, vsemu pa se pridruži še izredno zahteven in dolg dostop do vznožja teh gora.
Pakistan je letos izdal samo eno dovoljenje (več najbrž tudi ni bilo povpraševanja) za zimo. Poljska odprava pod vodstvom Macieja Berbeke bo poskušala opraviti prvi zimski vzpon na Nanga Parbat (8125 m).
Kako dobiti AAJ
Kako naročiti ameriški Alpine Journal, enega najbolj zaželenih zbornikov o alpinistični aktivnosti (izhaja pa le v nakladi 5500 izvodov)? Marsikdo je že zastavil to vprašanje in vse mogoče smo že poskušali (ko je bil pri nas na obisku urednik tega glasila, smo tudi njega poprosili za pomoč), toda brez posebnega uspeha. Sedaj se je pokazala nova možnost - pisati na naslov Michael Chessler Books, P. O. Box 2436, Evergreen, CO 80439 USA.
10-letno obdobje SAO
V okviru SAO - Soškega alpinističnega odseka iz Tolmina, so se lani temeljiteje lotili hvalevredne naloge: ureditve in obogatitve arhiva. Zbranih imajo že nad 75 črno belih in barvnih dokumentarnih fotografij ter 30 shem prvenstvenih smeri, kopije pomembnejših objav o njihovih dosežkih (tudi iz tujih glasil) in podobno. S tem bodo pripravili razstavo, najprej v Tolminu, nato pa jo bodo - če bo seveda interes - posojali tudi naprej. Iz pisnega gradiva pa bodo pripravili almanah o 10-letnem delu.
O izvidnici 5. ZAOH
Prva letošnja številka glasila hrvaških planincev Naše planine med drugim prinaša tudi obširen zapis o izvidnici za 5. zagrebško himalajsko odpravo v Himalajo, ki je bila v Tibetu lani. Razen, da zanimivo popisuje popotovanje vodje Darka Berljaka in Kamničana Janeza Benkoviča ter življenje pod Everestom, nam tudi opredeljuje cilj letošnje odprave - vzpon v območju Velikega ozebnika. (Štela bo menda 25 članov, ki bodo iz Hrvaške, Slovenije ter Bosne in Hercegovine, na pot pa nameravajo konec julija.) V nadaljevanju pa je še več zanimivosti o Everestu. V nadaljevanju je za ljubitelje plezanja zelo informativen članek Ivice Piljiča o stanju in perspektivah te najnovejše športne aktivnosti. Ob tem pa je še prikaz plezališča Marjan nad Splitom. Poučna je tabela o delu njihove GRS. Je pa pripravljena nekoliko drugače, kot smo jih navajeni iz Planinskega vestnika. Reševalce ne predstavlja s polnim imenom, temveč le z inicialkami, navajajo pa njih starost itd. Z vsakim dnem bolj aktualen pa postaja zapis Božice Papeš-Mokos »Kako zaščititi prirodo pod Aniča kukom«.
Je bila Lydia Bradey na vrhu?
27-letna gorska vodnica iz Christchurcha v Novi Zelandiji naj bi 14. oktobra lani po njenih izjavah opravila prvi ženski vzpon na Everest brez kisika? Drugi člani odprave, katere članica je bila Bradeyeva, so prav tega dne zapuščali bazni tabor, ona pa se je odločila, da ostane. Toda drugi člani odprave ter člani španske odprave, ki so jo srečali malo pod vrhom, so izrazih rahel dvom o uspešnem vzponu na glavni vrh. Španci so Lydio Bradey srečali malo pod Južnim vrhom. Po njihovih izjavah je delovala zelo izčrpano in se je premikala navzgor po vseh štirih. Kasneje je na to odgovorila, da je bilo zaradi globokega snega lažje na ta način. Španci so primerjali čas, ki so ga sami potrebovali za vrnitev od Južnega vrha do južnega sedla s časom, ki ga je za isto pot potrebovala Lidya. Ugotovili so, da je nemogoče, da bi bila v takšnem fizičnem stanju v tako kratkem času na vrhu in nazaj. Problem je še večji, ker Bradeyeva ni imela ure, njen fotoaparat je bil zamrznjen in tako neuporaben. Poleg vsega je plezala še po smeri (Južni steber), za katero Novozelandci niso imeli dovoljenja. Stvar je zakompliciralo še izredno slabo vreme z gosto meglo, tako da Bradeyeva konec koncev sploh ni vedela ali je na vrhu ali ne. Po vrnitvi v bazo je tudi sama priznala, da je čisto možno, da je bila le na Južnem vrhu. V izjavi za nepalsko ministrstvo za turizem je zapisala, da je po vsej verjetnosti zamenjala Južni in glavni vrh Everesta. Nihče, najbrž tudi Lidya Bradey sama, ne bo nikoli zagotovo vedel, ali je vendarle kot prva ženska na svetu brez uporabe kisika stala na najvišji točki na zemlji. Kljub temu ne bi smelo iti v pozabo, da je brez kisika in sama na sestopu vendarle v svetu ženskega himalajizma naredila prvi podvig.
Morda se še kdo spomni članka o čudežni ženski novozelanskega plezanja, kjer so bili opisani številni ekstremni vzponi Bradeyeve v skali. Skupaj z različnimi soplezalci je v steni El Capitana ponovila že več kot deset smeri. Med temi vzponi so tudi takšni ko so Sea of Dreams, Zodiac, Shield itd.