Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

AN - 27.10.1986

Delo, Šport: ... V Himalaji letošnjo sezono precej neuspešnih vzponov

Kanadska alpinistka je s severa dosegla Everest — Alison Hargreaves in Mark Dwight sta uspešno preplezala SZ greben Kantege
KRANJ - Najvišji vrh na svetu, 8848 m visoki Mount Everest, je bil letos precej oblegan. Uspešnih vzponov pa je bik) zelo malo, v primerjavi z neuspešnimi skoraj nič. Odprave so si večinoma izbrale kitajsko stran.
Velika novozelandska odprava s 14 člani je poskušala zahodni greben, vse dokler jim plazovi niso uničili tabora 2 in 3. Poskušali so potem še v severni steni, prek nje naj bi dosegli severni greben in potem po njem do konca. Vendar so tu dosegli višino 7750 m. Številni plazovi so jim delali resne preglavice, na srečo brez žrtev.
Glede na informacije kitajske Mountaineering Association, je kanadska alpinistka Sharon Wood (29) dosegla vrh Everesta 16. maja. Po poklicu je vodnica iz Alberte, sicer pa članica 18-članske kanadske odprave, ki je začela s plezanjem na Everest sredi marca. Vzpon je bil opravljen iz Kitajske po zahodni strani. Do sedaj je Everest osvojilo šest žensk (Junko Tabei - Japonska, 1975, Phanthog - Kitajska, 1975, Wanda Rutkiewicz - Poljska, 1978, Hannelore Schmatz -ZRN. 1979, Bachendri Pal - Indija, 1984 in sedaj Kanadčanka, ki je leta 1984 opravila tudi drugi ženski vzpon v južni steni Aconcague).
Ameriški poskus po velikem avstralskem kuloarju je preprečilo slabo vreme, nevarnost plazov in izčrpanost članov. Odprava pod vodstvom Josepha Murphyja je konec marca postavila tabor 3 na višini 6250 m. Nad njim je bila 600 m ledena stena, s katero so se dajali še naslednje tri tedne, da so postavili štirko. Tabor 5 je stal 7700 m visoko, slabo vreme pa je potem preprečilo, da bi postavili še en tabor.
Letošnjo jesen so iz Tibeta na Everest poskušale tri odprave Razmere so bile izredno slabe, veliko globokega snega in le eno krajše obdobje (5.-10. avgusta) dobrega vremena. Čilenci so si izbrali tradicionalno smer čez severno sedlo. Odpravo je vodil veteran Claudio Lucero. Sredi avgusta se je zgodila nesreča, plaz je pod seboj pokopal enega od članov malo nad severnim sedlom, približno pri 7400 m. Plezanje so zatem zaključili.
Roger Marshall, Kanadčan, ki živi v ZDA, je poskušal solo vzpon čez severno steno, po Nortonovem koluarju. Pri tem je dosegel le skromnih 6500 m.
Švicarsko-francoska skupina, ki so jo sestavljali Pierre in Annie Beghin, Erhard Loretan, Nicole Niquille in Jean Afanassieff (ki je bil tudi kamerman) je plezala isto smer. Obe ženski, ki sta hoteli opraviti prvi ženski vzpon brez kisika, se nista niti dobro aklimatizirali, kaj šele priplezali na vrh. Nikdar nista presegli višino 6500 m, to je malo višje kot začetek stene. Beghin in Loretan sta potem, ko sta videla, da z ženskami ne bo nič, poskušala preplezati stvar v alpskem stilu. Vse pa je ostalo le pri poskusu. V upanju, da se bodo razmere izboljšale, sta se odločila, da nadaljujeta s poskusi vse tja do 10. septembra.
V Nepalu so za spomlad, za predmonsunsko obdobje, izdali dovoljenje za 41 odprav iz 16 držav. Končno število odprav se je nato znižalo na 35, poskušale pa so na 27 različnih vrhov, po številu odprav so bili v ospredju
Američani, ki so poskušali na Čo Oju, Anapurno II, Kangtego, Nuptse in Makalu II. Sledijo pa Južni Korejci s štirimi dovoljenji. Everest so iz Nepala poskušali Japonci prek Južnega sedla, poskus čez zahodni greben pa so Španci odpovedali.
23. aprila so Tom Frost, Jeff Lowe, Bruce Roghaar, Mark Dwight in Angležinja Alison Hargreaves zapustili bazni tabor v dolini Omega. Dva dni zatem je zaradi težav z višino moral obrniti Roghaar. Prvega dne v maju sta Dwight in Hargreaveseva dosegla glavni vrh, Frost in Lowe pa istega dne SZ vrh (6685 m). Vsi so plezali v alpskem stilu po novi smeri prek SZ grebena, ki je bil doslej še nepreplezan.
Po poročilih nepalskih časopisov sta na lotse (8516 m) prišla dva Japonca z dvema Šerpama 4. maja.
Nemci so na Daulagiri (8167 m) prišli po normalni smeri v dveh skupinah. Na Lotse Šar (8400 m) sta poskušala Mal Duff in Sandy Allen po južni steni. Morala sta obrniti, potem ko se je Duff poškodoval.
Bolgari, kot sem že pisal, so se dolgo časa ubadali z južno steno Anapurne (8091 m). Najprej pozimi, potem so plezanje prestavili še na pomlad, pa jim kljub vsemu ni uspelo. Tudi osemčlanska italijanska odprava, ki je sicer plezala na severni strani, je bila neuspešna.
Michael Dacher je vodil kar 16 ljudi na Manaslu (8163 m). Plezali so SV steno. Na 7400 m so postavili tabor 4, kar je bil končni dosežek. Pri sestopu s tega tabora se je namestnik vodje, Dieter Oberbichler, ubil.
Čo Oju (8201 m) je bil bolj naklonjen alpinistom. Osem Američanov je plezalo po JZ strani, dva od njih sta 8. maja dosegla vrh. Švicarska odprava je uspešno zaključila vzpon po vzhodnem grebenu. Sedem jih je stalo na vrhu. Devetčlanska poljska odprava je v južni steni postavila 5 taborov, vrh pa je osvojilo pet alpinistov. Uspešni so bili tudi na Gangapurni (7455 m). Šest južnih Korejcev se je v dveh dneh izmenjalo na vrhu.
Španci so na Anapurni II (7937 m) odpovedali slabih 1000 metrov pod vrhom, potem ko so postavili tabor 4. Na Daulaginju II (7751 m) pa so bili južni Korejci uspešnejši. 12. maja so preko južne stene vrh dosegli tri šerpe in en član, ki se je potem pri povratku smrtno ponesrečil.
Francozi so splezali na Gjačung Kang (7952 m), Japonci pa po južnem grebenu na Langtang Lirung (7245 m).
Angleža Mal Duff in Ian Tattersall sta v malo znani Meri (6487 m), v vzhodnem vrhu, preplezala JZ steber. Potegnila sta zelo težko smer (ED-). 1800 m visoko smer sta splezala v štirih dneh. V spodnjem delu je velika nevarnost serakov, pa tudi v smeri sta se večkrat morala umikati previsnim lednim odlomom. Sicer pa je veliko kombiniranega plezanja v strmem ledu in slabi skali.

TOMO ČESEN

Pakistan spet dražji
Miroslav Ambruš-Kiš se je pred tednom dni vrnil s popotovanja po Pakistanu. Povedal je, da je Karakorum spet dražji. Dovoljenje za K2 stane sedaj 40.000 rupij (prej 25.000). Rezervacij pa jim kljub temu ne manjka. Velik je interes za Rakapoši (na ta vrh je prihodnje leto namenjena tudi odprava AO Črna), za Nanga Parbat je prosta le še rapalska stran itd. Kot posebnost pa ponujajo še neosvojene vrhove, visoke okoli 7000 m in težke granitne stene. Dovoljen je turistični prehod na Kitajsko in to možnost trekerji že na veliko izkoriščajo.

Dva tečaja
SARAJEVO - Sarajevska šola alpinizma uspešno nadaljuje z delom. Predzadnji vikend je bilo na Romaniji še posebno živahno, saj se je zbralo kar 40 tečajnikov.
PD Bjelašnica pa organizira desetdnevni tečaj kartografije. Vsi, ki jih zanima bodo na njem brezplačno poučeni o vseh podrobnosti uporabe kart.

Uspeh 3. zagrebške odprave
O sporočilu nepalskega ministrstva za turizem, da se je 3. zagrebška himalajska odprava povzpela na Ama Dablam (6812 m), smo že poročali. Na vrh sta stopila Edin Alikalfič (27) in Branko Puzak (30), vzpon pa sta zaključila med 18. in 19. oktobrom.
Odprava šteje šest članov, vodi pa jo Darko Berljak (36). Na pot so odšli 19. septembra, v Katmanduju pa so jim potrdili dovoljenje za vzpon prek (praktično še deviške) južne stene. O nadaljevanju pa vemo le malo. Pri desetdnevnem pristopnem maršu (letalo zaradi zakasnelega monsuna ni moglo poleteti v Luklo) jim je pomagalo 25 nosačev in 12 jakov, glavnina pa je prišla že v postavljeno bazo. Tri dni pred njimi so vznožje stene dosegli Alikalfič, Bago in Puzak. Kljub slabemu vremenu, ki jih je ves čas spremljalo, so takoj začeli z vzponom. Po eni izmed variant naj bi se pridružili Švicarjem, ki so imeli v načrtu JV greben, pa tudi v J steni je - sodeč po razpoložljivih fotografijah - možnih več smeri. Zadnja pisma, ki so prispela k nam, so odposlali 6.. t. m. Iz njih je razvidno, da je bazni tabor na višini 4620 m in da stoji na vzhodni strani J stene ob švicarskem. Smer naj bi do tega dne raziskali do višine 5600 m, vremenarji pa so napovedali, da bo monsun »razsajal« vsaj še deset dni.

FRANCI SAVENC

OD TOD IN TAM

Desetletnica KPP
KOPRIVNICA - PD Bilo prireja 8. novembra slovesnost ob 10-letnici koprivniške planinske poti - KPP. Slovesnost, ki se bo začela ob 9.30 pred planinskim zavetiščem Pesek, bo začel Stjepan Kapusta, ki je odprl KPP pred desetimi leti. Predviden je tudi pohod do prve kontrolne točke, koder bodo udeleženci lahko kupili poseben dnevnik KPP.
Ker pričakujejo velik obisk iz vse Jugoslavije, imajo tudi posebno telefonsko številko (043) 823-221, na kateri bo tajnik društva med 8. in 20. uro dajal vse potrebne informacije.

Uspešni v Pamirju
SOFIJA - Letos je Kavkaz obiskalo kar 60 bolgarskih alpinistov. Največ so seveda dosegli člani državne selek-cije. Petčlanska naveza je v dneh od 27. 7. do 2. 8. ponovila smer Mislovskega v J steni Pik Komunizma (7495 m). Njihova dvojka pa je skupaj s sovjetsko navezo pod vodstvom Viktorja Markelova, nekdanjega šampiona v skalolazenju, v štirih dneh preplezala smer Nekrasova. Drugi so se na vrh povzpeli po smeri Burevestnikov, bili pa so na Piku Korženevske in Piku Lenina.

Še dvakrat na Everest
PRAGA - Najvišji cilj, ki so si ga za prihodnje leto postavili češkoslovaški alpinisti, je Everest (8848 m). Tokrat bi radi (po ponovitvi Poljske smeri) pod vodstvom Ivana Galfya preplezali novo smer v JZ steni. Ob tej
priložnosti na bi v Himalajo odpotoval tudi njihov prvi treking, ki ga pripravljajo v sodelovanju s potovalno agencijo Čedok.
Uspešno se je končal tudi obisk odprave IAMES Bratislava v ZDA. Naveza Demjan - Hasik je ponovila Cassinovo v J steni Denalija (Mt. McKinley, 6193 m). Becik in Jaško sta opravila prvenstveni vzpon prek JV stene Mount Forakerja (5934 m). Obe navezi skupaj pa sta uresničili še prvenstveni vzpon po JV-JZ stebru Mount Hunterja (3730 m). Bila je to priprava na društveno odpravo Everest 88, torej tretjo, ki jo češkoslovaški alpinisti načrtujejo na najvišji vrh sveta.

Nenavaden plaz
RIO DE JANEIRO - Argentinska plezalca sta med treniranjem v steni Corcovada (400 m visoka previsna skala) preživela nevsakdanji plaz. Nanju se je vsula gomila konzerv, steklenic in kuhinjskih odpadkov. Osebje restavracije pač ni računalo na »goste«, ki prihajajo prek stene.

110-letnica izdaj almanaha
MÜNCHEN - Planinske organizacije ZR Nemčije, Avstrije in Južne Tirolske (Italija) skupaj izdajajo letni zbornik, v katerem prikažejo najpomembnejše dogodke preteklega leta. Berg '86, ki izšel pred dnevi, je že 110. po vrsti.

ALPINISTIČNE NOVICE

Trekinga v Južno Ameriko
Planinsko društvo Radovljica razpisuje ob koncu tega in v začetku prihodnjega leta dva trekinga v Južno Ameriko. Od 26. decembra letos do 15. januarja 1987 imajo v načrtu popotovanje po Patagoniji in Ognjeni zemlji (okolica Fitz Roya, mesto Ushuaia z nacionalnimi parki).
V februarju ali marcu 1987 pa bo na pot krenila skupina planincev, ljubiteljev narave, cilj pa bo južni Peru in Čile (ogled arheoloških znamenitosti, planinski vzponi na vulkane ob atakamski puščavi, visokih čez 6500 m).
Okvirne prijave in informacije dobite pri Janezu Pretnarju, tel. (064) 74-187 ali 74-776. Zainteresiram imajo lahko tudi samo prednost skupinskega prevoza.

Mednarodni tabor v Novi Zelandiji
The New Zealand Alpine Club bo od 1. do 15. marca prihodnjega leta na področju Mount Cooka priredil prvi mednarodni planinski in alpinistični tabor. K sodelovanju so povabili tudi jugoslovanske alpiniste. Stroški bivanja so 250 USA dolarjev za osebo, vključujejo pa stroške prevoza od mednarodnega letališča Christchurch do tabora, namestitev in prehrana v taboru. Ker je treba prijave poslati do konca letošnjega leta, naj se vsi zainteresirani prijavijo na komisijo za odprave v tuja gorstva do konca novembra. Prijava naj vsebuje izpolnjen osebni list in seznam vzponov zadnjih treh let. Glede na finančno stanje soudeležbe KOTG oziroma KKA ne bo.

Iz Martuljka na Škrlatico in nazaj
Filip Bence je 17. t. m. začel po Krušičevi smeri v severni steni Špika, izstopil je po direktni varianti na Skalaško. Potem je odšel še pod SZ steno Škrlatice in tam splezal smer Brojan-Dimnik. Potem pa po grapi ob Kugyjevi navzdol in še po Špikovem grabnu nazaj v Martuljek.
V nedeljo je z Andrejem Primožičem v Beli peči ponovil Božično smer.

V steni Krna spet nova smer
Preplezala sta jo Alojz Fon in Peter Podgornik 18. t. m. Imenovala sta jo Soči, posvečena je namreč osemdeset-letnici smrti primorskega pesnika Simona Gregorčiča. V celoti je precej zahtevna, v spodnjem delu tudi deloma krušljiva. Višina nove smeri je 500 m, ocena je VI+/VI, plezala sta jo 7 ur in pol.
Člani AO Nova Gorica so bili pred tem v Grčiji, obiskali so Meteoro, kjer so splezali precej smeri, med njimi 21 vzponov VII. stopnje. Fon je v JV steni Babe nad Krnskim jezerom s soplezalcema opravil prvenstven vzpon, visok 220 m z oceno VI+/V+.
Vladimir Slamič pa je v navezi z Markom Fabčičem (AO Vipava) opravil dve težki ponovitvi v Vipavskem vrtcu. Opravil je 1. PP, 75 m visoke smeri Maria Bella in jo ocenil VII. Smer z imenom Kakadu pa je visoka 80 m in je bila zdaj prvič ponovljena. Ocena je VIII - z mestom A0.

V Julijcih
Benjamin Ravnik (AO Jesenice) in Slavko Klinar (AO Gorje) sta 15. t. Široki peči plezala Čihulovo smer (Ravnik je plezal prosto). Naslednjega dne je Ravnik z bratom Jožetom v Velikem Draškem vrhu plezal Skrajno levi steber, v Malem Oltarju pa je z Rafkom Kolblom preplezal še Severni steber. Vido Trebše (AO Idrija) je 16. t. m. v Mali Mojstrovki opravil solo ponovitev smeri Bernard-Kristan (VI-, 1. SP, 200m, 3 ure in pol).

Mount Logan pozimi
Kanadski najvišji vrh Mount Logan (6020 m) je ena od najpopularnejših gora na področju Saint Elias. Vsako leto jo obišče več kot deset odprav. Prvi vzpon je bil opravljen že leta 1925, prvi pa so na vrh prišli Američani. Toda zimski vzpon se ni posrečil vse do letošnjega leta. Vzrok temu so v glavnem izredno surove razmere v teh gorah. Alpinisti iz Anchoragea na Aljaski so 16. marca letos uspeli, potrebnih je bilo kar 28 dni. Šest jih je stalo na vrhu, poročajo pa o zelo nenaklonjenem vremenu. Temperature so nihale od 29 do 46 stopinj pod ničlo. Temu hudemu mrazu se je pridružil še zelo močan veter.

Lahovo prosto ponovila Ela Leskovšek
Ela Leskovšek (AO Matica) je 18. t. m. opravila prosto ponovitev Lahove smeri v Vežici, ki ima oceno VII+. Leskovškova je plezala z Mirjam Brilej, in sicer ves čas kot prva v navezi. Vzpon je opravila brez padca, brez počivanja, skratka v prvem poskusu. Lep dosežek in doslej eden najtežjih tovrstnih ženskih vzponov pri nas (le smer Santana v Paklenici ima višjo oceno, VIII-, splezala jo je Simona Škarja).
Naslednji dan je Ela splezala še prvi raztežaj Zajede usmiljenja (VII), potem pa zaradi dežja s soplezalko nista nadaljevali.

T. Č.

Zima 1986 v Kavkazu
Zadnja zimska sezona ni bila tako uspešna po številu težkih zimskih vzponov, predvsem zato, ker so se vodilne sovjetske naveze preselile to zadnjo zimo v Pamir. A brez pomembnejših zimskih ponovitev Kavkaz ni ostal tudi to zimo. Devetčlanska poljska ekipa pod vodstvom Jana Wolfa je poskušala več smeri. Poskusi v SV steni Severne Užbe so jim zaradi slabega vremena spodleteli. Jerzy Barszacewski in Zbigniew Winiarski sta od 6. do 8. marca uspešno zaključila prvi zimski vzpon po slavni smeri Hergiani v severni steni Dogusoruna (4458 m). 12. marca sta Jan Wolf in Kazimierz Šmieszko opravila prvo zimsko ponovitev koluarja, ki na levi strani meji na severno steno Pik Šurovskogo (4259 m). Kljub zelo ostrim razmeram in manjšim plazovom sta potrebovala za steno le 12 ur in sta še istega dne tudi sestopila. Isto smer so 13. in 14. marca ponovili še trije poljski alpinisti.
V SZ steni Ušbe North (4694 m) so Kolmicjevo smer (V+, 70°) prvi pozimi preplezali češkoslovaški alpinisti.
Vremenske razmere so bile letošnjo zimo nenormalne. Čez dan se je temperatura spustila do 20 stopinj pod ničlo, pihal je močan veter in skoraj vedno je v manjših presledkih snežilo. Poljaki so imeli tri nesreče, padec v razpoko, pa tudi nekaj omrzlin.
Kavkaz sicer ponuja še veliko možnosti za prve zimske vzpone v smereh najvišjega ranga, je pa tudi zelo dober trening za zimsko Himalajo.

Prvi zimski vzponi tudi v Pamirju
Nekaj let je že tega, odkar so v Sovjetski zvezi začeli z resnimi zimskimi vzponi. Najprej v Kavkazu. Lansko leto so prvič opravili ogled tudi v Pamirju, letos pa so tudi tu začeli zares. Tja so poslali tri močne odprave, za eno od njih je bil to tudi resen trening v programu za novo sovjetsko odpravo v Himalajo. Vse tri ekipe so imele bazo na ledeniku Moskvin. Dve sta imeli za cilj Pik Komunizem (7495 m), ena pa Pik Korženevska (7105 m).
Na najvišjem vrhu Sovjetske zveze, Pik Komunizma so imeli fiksne vrvi napete po celotnem Borodkinovem stebru, kjer so postavili tri tabore. 1. februarja do dosegli plato, potem pa na Dušanbeju postavili zadnji tabor v snežni luknji. Ob hudem mrazu (45 stopinj pod ničlo) je 4. februarja vrh doseglo sedem alpinistov, ki so morali na sestopu bivakirati. Naslednja skupina je bila uspešna še 7. februarja, takrat je vrh doseglo kar 17 alpinistov. Ekipa, ki je imela za cilj Pik Korženevsko, si je izbrala južno stran. Bili so uspešni in 7. februarja je bilo na vrhu vseh 18. Oba vzpona sta seveda prva zimska na oba vrhova, in to je začetek zimskega plezanja tudi v Pamirju, a za sedaj le za domače. Nekaj časa bo najbrž še potrebno, da bodo področje odprli.

Uspešni v kanjonu Paklenice
Prav gotovo je najpomembnejši vzpon opravil Janez Kešnar, ki je v navezi z Robertom Flerinom (oba AO Mengeš) kot drugi doslej prosto preplezal Condorja (VIII), pa tudi Flerin se je le dvakrat prijel za kline. Kešnar in Vine Cotman sta plezala Albatrosa (Kešnar prosto, VII+), Flerin pa je v navezi z Andrejem Petrovčičem (AO Matica) prosto splezala Raz malega kladiva (VIII-).
Petrovčič in Gorazd Zrimšek (prav tako AO Matica) sta splezala Slovensko s Pipsom, Levo Tržiško (obe prosto), v Albatrosu sta prvi raztežaj A0, ostalo prosto, v Condorju pa sta si s klini pomagala le v šestem raztežaju čez streho (kjer je najtežje), ostalo prosto, VII-. Ponovila sta tudi Jenjavo, Zrimšek pa prosto še Hobit. Še pred odhodom v Paklenico pa so Kešner, Smiljan Božič in Flerin opravili 1. PP (Božič enkrat A0) Dokončane smeri v zahodni steni Planjave. Ocena je VII+.

Odhajajo v Patagonijo
Janez Jeglič, Silvo Karo in Franček Knez bodo 2. novembra odšli v Patagonijo. V načrtu imajo novo smer, morda v Torre Eger, morda v Pointcenot. Vse je odvisno od dogajanja na kraju samem. Odhod je z letališča Brnik ob 15.30

T. Č.

Tokrat v Paklenici
Aleksandar Aničin (AO Matica) je s Predragom Kostičem (AO Beograd) skoraj teden dni preživel v Paklenici. Prosto sta ponovila Joint. Hobit in kombinacijo Hari Krišna - Hari Rama, Karabore ter Albatros (nad prvim raztežajem). Kombinirala sta tudi Šubaro s Klinom. Po prvi smeri sta preplezala tri raztežaje, prestopila v Klin v višini drugega ključnega mesta in od tod dalje je Aničin Klin ponovil prosto. Sam pa je nato (15. t. ni.) preplezal Raz za kladivce.
V Paklenici sta bila tudi znana češkoslovaška plezalca Kultan in Martinka. Med drugim sta preplezala Slabetovo varianto na Funkcijo, po kateri sta potem nadaljevala do vrha, vse prosto. Češkoslovaška ocena bi bila VIII+, kar ustreza IX-, morda celo IX po UIAA. Na splošno sta menila, da so ocene PP v Paklenici okoli pol stopnje višje, kot bi bile po njihovem.
In še opozorilo. Osli, ki se pasejo okoli Anica luke, so vedno bolj agresivni. Podirajo šotore in požrejo ali vsaj uničijo vse, kar dosežejo.

I.D.

Dolgih šestnajst let za vzpone na štirinajst osemtisočakov
Južno tirolski alpinist Reinhold Messner je začel leta 1970 z Nanga Parbatom, končal pa pred dnevi z Lotsejem — Na koncu je pohitel, ker ima Poljak Kukuczka 11 vzponov.

Alpinista z Južne Tirolske Reinhold Messner in Hans Kammerlander sta 16. oktobra ob 13.45 po lokalnem času stopila na vrh 8515 m visokega Lotseja, kar je bil nedvomno zgodovinski vzpon, saj se je s tem končal Messnerjev boj za vseh štirinajst osemtisočakov, ki je trajal šestnajst let. Alpinista sta krenila na Messnerjev zadnji osemtisočak iz tretjega tabora ob 8. uri. Imela sta ugodno vreme in strnjen sneg, tako da sta po normalni smeri dosegla vrh v manj kot šestih urah.
S svojim štirinajstim osemtisočakom je 42-letni Reinhold Messner iz Val di Funesa nad Bolzanom samo potrdil sloves velikega alpinista, ki ga uživa že dolgo časa. Trdo in dolgotrajno pot, ki ga je vodila na vrhove vseh štirinajstih vrhov nad osem tisoč metrov, je Messner začel leta 1970, ko se je z bratom Güntherjem povzpel na Nanga Parbat (8125 m). Začetek je bil tragičen. Med zahtevnim sestopom, ki je trajal dva dni, je Güntherja zasul plaz, Reinhold pa ga je nato zaman iskal dva dni in med tem dobil hude zmrzline, tako da je izgubil nekaj prstov na nogah.

URESNIČENI NAČRTI Alpinist Reinhold Messner.

Bratova smrt in očitki, da je zanj premalo skrbel med sestopom, pa Messnerja niso omajali pri velikopoteznih načrtih. Leta 1972 se je pridružil tirolski odpravi na Manaslu (8163 m), vrh pa je naskočil skupaj s Franzom Jägerjem, ki pa je nekaj pod vrhom popustil. Tako je Messner v snežnem viharju stopil na vrh sam in se tudi vrnil v tabor IV, kamor pa ni bilo Jägerja. V brezupnem iskanju Jägerja je nato v viharju izginil še Andi Schlik.
Leta 1975 sta se Messner in Peter Habeler na alpski način povzpela v kratkem času, le z dvema bivakoma, na Gašerbrum I. (8068 m). Messner je tedaj postal prvi človek, ki je imel za seboj tri osemtisočake. Naslednje leto je Messner s skupino alpinistov zaman naskakoval Daulagiri po južni strani, leta 1978 pa je spet zablestel), ko se je na najvišjo goro sveta Everest (8848 m) povzpel brez uporabe dodatnega kisika. Še istega leta je Messner dosegel nov rekord: že drugič je stal na vrhu Nanga Parbata, ki ga je osvojil sam.
Z Michaelom Dacherjem je Messner leta 1979 dosegel drugi najvišji vrh na svetu K 2 (8611 m), leta 1980 pa se je sam povzpel na Everest. Šesti Messnerjem osemtisočak je bil leta 1981 Šiša Pangma (8046 m), ki je pov-sem na kitajskem območju, na vrhu pa je bil s Fridlom Mutschlecnerjem, alpinistom, s katerim je nameraval pred dnevi proslaviti svoj štirinajsti osemtisočak na vrhu Lhotseja, vendar je moral ta Messnerjev alpinistični tovariš zaradi slabega počutja odstopiti od vzpona.
Nov rekord je dosegel Messner leta 1982: v nekaj mesecih tri osemtisočake. Maja je bil z Mutschlecnerjem in Šerpo Ang Dorjem na Kangčendzengi (8586 m), julija na Gašerbrumu II (8035 m), avgusta pa na Broad Peaku (8047 m). Že 5. maja 1983 je Messner z Dacherjem in Hansom Kammerlanderjem stal na vrhu 8201 m visokega Čo Oja. Tako se je Messner v letu dni povzpel kar na štiri osemtisočake.
Finiš je začel Messner lani, ko je s Kammerlanderjem obogatil svoj seznam osemtisočakov najprej z Anapurno (8091 m), nato pa še Daulagirijem (8167 m). Tako sta ostala za letos še Makalu (8481 m), ki ga je dosegel s Kammerlanderjem 26. septembra, nato pa pred dnevi še Lotse.
Messner ni nikoli skrival, da je v alpinizmu profesionalec. Zmeraj se je spretno znašel odnosih s svojimi sponzorji, ki mu jih nikoli tudi ni manjkalo. Tudi v iskanju denarja in možnosti za številne drage vzpone je bil vedno pred drugimi, ki so mu bili marsikdaj nevoščljivi, ker v pripravah svojih himalajskih načrtov ni imel gmotnih težav.
• Kmalu po svojem vzponu na štirinajsti osemtisočak je Reinhold Messner poudaril, da je njegov bližnji cilj ponoven vzpon na Lotse, vendar po južni steni, v kateri je moral pred leti zaradi velikih težav odnehati. Messner je izjavil, da se po uresničitvi svojega življenjskega cilja čuti razbremenjenega in še zmeraj sposobnega za nadaljevanje alpinistične kariere. Messner se bo sedaj potemtakem lotil južne stene Lotseja, ki sta jo pred leti premagala naša alpinista Knez in Matijevec.

Vodilna šesterica na osemtisočakih
14 - Messner (Italija) - Everest (8848): 1978, 1980, K 2 (8611): 1979, Kangčendzenga (8586): 1982. Lotse (8516 m): 1986, Makalu (8463): 1986, Čo Oju (8201): 1983, Daulagiri (8167): 1985. Manaslu (8163): 1972, Nanga Parbat (8125): 1970, 1978, Anapurna (8091); 1985, Gašerbrum I (8068): 1975, 1984, Broad Peak (8047): 1982, Šiša Pangma (8046): 1981, Gašerbrum II (8035): 1982, 1984.
11 - Kukuczka (Poljska) - Everest: 1980, K 2: 1986, Kangčendzenga: 1986, Lotse: 1979, Makalu: 1981. Čo Oju: 1985, Daulagiri: 1985, Nanga Parbat: 1985, Gašerbrum I: 1983. Broad Peak: 1982, 1984, Gašerbrum II: 1983.
9 - Loretan (Švica) - Everest: 1986, K 2: 1985. Daulagiri: 1985, Manaslu: 1984, Nanga Parbat: 1982, Anapurna:
1984, Gašerbrum I: 1983, Broad Peak: 1983. Gašerbrum II: 1983.
8 - Dächer (ZRN) - K 2: 1979, Kangčendzenga: 1975, Lotse: 1977, Čo Oju: 1983, Manaslu 1984, Nanga Parbat:
1985, Gašerbrum I: 1982, Šiša Pangma: 1980.
8 - Rudi (Švica) - Makalu: 1986 (umrl na tej gori), Čo Oju: 1986, Daulagiri: 1980, Manaslu: 1984, Nanga Parbat: 1984, Gašerbrum I: 1983, Broad Peak: 1983, Gašerbrum II: 1983.
7 - Kammerlander (Italija) - Lotse: 1986, Makalu: 19S6.
ČoOju: 1983, Daulagiri: 1985. Anapurna: 1985. Gašerbrum I: 1984, Gašerbrum II: 1984. (PANORAMA)

Uspeh zagrebških alpinistov
KATMANDU - Zagrebška alpinista, 27-letni Edin Alikalfič in 30-letni Branko Puzak sta se, kakor poroča nepalsko ministrstvo za turizem, povzpela na 6812 m visoki Ama Dablam. Oba sta člana šestčlanske 3. zagrebške himalajske odprave. (23.10.86)

  27.10.1986


Doslej (po)objavljene Alpinistične novice 
pa izpis objav:

o alpinizmu | o odpravah ipd.| o prvenstvenih


Vir: arhiv planID, priredila: I. K.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.