Delo, Šport: ... Preplezala sta Čedco in Zimsko v Prisojniku
Marko Čar in Uroš Rupar sta preplezala spodnji del tega znanega slapu in opravila eno redkih ponovitev sistema slapov v Prednji glavi
Marko Čar (AO Žiri) in Uroš Rupar (PK Škofja Loka) sta 12. 2. opravila enega redkih vzponov čez spodnji del slapu Čedca v Makekovi Kočni, ki ga je leta 1985 preplezal pokojni Jožef Povšnar in je neuradno veljal za enega najtežjih slapov v Sloveniji z oceno VI+, 95/80° ob prvem vzponu, ki pa je bila še pred ponovitvijo dvignjena na VII (Edo Kozorog, Franci Savenc, Igor Škamperle: Zaledeneli slapovi, 1986). Po takrat objavljeni skici Čar in Rupar sklepata, da je bil originalni vzpon izpeljan bolj levo od njunega, kjer naj bi bil podoben leden steber.
Ponavljalca sta tudi slišala, da ta predel ne zamrzuje več, ker da se je struga potoka nad steno zaradi podora kamenja preusmerila. Zaradi tega, pravita, tudi še ni bil preplezan zgornji del slapu, kjer so bile ob njunem vzponu le posamezne sveče. Spodnji del slapu pa je bil lep in masiven, pa tudi težak
in vreden pogostejšega obiska. Čar in Rupar sta preplezala tri raztežaje: 60°, 30 m; 70-80°, 30 m; 90-95°, 50°. Po vzponu sta se po vrveh spustila nazaj in tako uredila dve sidrišči za petdesetmetrska spusta.
Dan pred tem, 11. februarja, sta v dežju plezala v Prednji glavi v Prisojniku - pozneje sta ugotovila, da sta ponovila Zimsko smer, vendar z direktnimi variantami in sta ves čas sledila ledu in snegu. Menita, da bi bile v resnejših, bolj mrzlih, zimah razmere lahko drugačne.
Začetek Zimske smeri oz. prvi slap je bil že večkrat ponovljen in je na vrhu tudi sidrišče s tremi klini za abzajl. 20. februarja sta preplezala Zelene slapove v Loški steni (VI, 90/70°, 400 m, skupaj 600 m), 23. februarja pa Uroš Rupar in Peter Šubic (PK Škofja Loka) še Lukežev led (V-, 60/85°, 250 m).
ALEŠ BJELČEVIČ
Izlet na Ankogel
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS organizira v soboto, 5. marca turno smučarski izlet na Ankogel. Odhod avtobusa izpred PZS, Dvoržakova 9, bo ob šestih zjutraj, povratek pa v večernih urah. Prijave z vplačilom akontacije sprejemajo do 3. marca oz. do zasedbe mest na PZS (tel. 312 553 ali 315 493).
(M. P.)
ALPINISTIČNE NOVICE
Kozjeku druga tekma
BOHINJ - V 2. tekmi lednega plezanja za Pokal Bohinja 94, ki je bila v soboto, je zmagal Pavle Kozjek.
Rezultati: 1. Kozjek (AO Matica), 2. Debelak (AO Štore), 3. Čar (AO Žiri), 4. Grudnik (AO Radu-ha), 5. Ferjan (AO Gorje), 6. Cvetek (AO Bohinj - Stop team), 7. Svetičič (AO Idrija), 8. Meglič (AO Tržič) 9. Kresal (AO Matica), 10. Pavlič (AO Raduha), 11. Lekič (AO Štore), 12. Počkar, 13. Mlinaric (oba AO Železničar), 14. Rožič, 15. Belhar (oba AO Tržič).
(A. P.)
Čez mesec dni že začetek tekmovanj
Vse bliže smo začetku serije letošnjih tekmovanj v športnem plezanju. Podkomisija za športno plezanje je tudi zato sklicala zbor načelnikov vseh alpinističnih odsekov in plezalnih klubov, ki so pri njej registrirani. V sredo, 23. t. m. so tako njihovi predstavniki razpravljali o predlogu formiranja Komisije za športno plezanje in o njenem pravilniku, sprejeli so spremembe tekmovalnega pravilnika za letošnje leto ter potrdili koledar prirediteljev tekem v športnem plezanju za vse kategorije.
Koledar tekmovanj v športnem plezanju za letošnje leto:
Mlajše kategorije (cicibani/ke in ml. dečki/klice): 26. marec Ravne, 9. april Radovljica, 8. maj Pirniče, 10. september Kranj, 29. oktober Velenje in 19. ali 26. november Škofja Loka.
Srednje kategorije (st. dečki/ce in kadeti/nje): 7. maj Celje, 21. maj Velenje, 4. junij Ljubljana, 11. september Kranj, 1. oktober Radovljica in 12. november Slovenj Gradec.
Starejše kategorije (člani/ce in mladinci/ke): 24. april Kamnik, v maju Škofja Loka, 11. junij Velenje, konec avgusta oz. začetek septembra Pivka, 2. oktober Domžale, 30. oktober Pirniče in 13. november Ljubljana.
Odseki in klubi, ki so registrirani pri PŠP, bodo še v tem tednu dobili zapisnik in vse gradivo. Ker je časa do prve tekme samo še mesec dni, PŠP poziva vse odseke in klube, da se v zvezi s prijavo svojih tekmovalcev za pridobitev licence držijo rokov in da ne bo zato prišlo do zapletov pri nastopanju njihovih članov na prvih tek-mah.
(T. Č.)
44. številka Alpinističnih razgledov
Izšla je nova številka Alpinističnih in športno-plezalskih razgledov. Na barvni naslovnici je fotografija iz smeri Pot v pekel v Huascaranu, ki so jo letos poleti potegnili Marjan Kovač, Tomaž Petač in Boštjan Ložar. Uvodnik je napisal Bine Mlač, ki je prispeval tudi že 43. nadaljevanje o velikih pionirjih alpinizma. Tokrat piše o utemeljitelju tehničnega plezanja Hansu Dulferju.
Marko Prezelj se spominja prvenstvene smeri na Kanč, Tomaž Petač že zgoraj omenjene smeri na Huascaran, Boštjan Slatenšek pa plezanja v puščavah ZDA. Miro Štebe razmišlja o zdrahah, egoizmu in nevoščljivi tekmovalnosti v slovenskem alpinizmu. Jani Bele se je spotaknil ob izbiranju imen za neimenovane slovenske gorske vrhove, ki ga organizira časopis Slovenske novice.
Zanimiv je članek Tvegani posli, ki govori o odnosih, ki nastajajo med alpinisti in sponzorji. Slednji zahtevajo vedno bolj drzna in nevarna dejanja, kar sili alpiniste, ki so odvisni od njihovega denarja, v vedno bolj tvegane vzpone. Žal pa je že kar nekaj alpinistov zaradi neprestanega stopnjevanja tveganja naredilo usodno napako in se ubilo na vzponih, ki so bili namenjeni reklami. Poleg tega pa plezanje za denar uničuje duh alpinizma.
France Malešič razmišlja o gorniških izrazih, napisal pa je tudi kroniko nesreč v letih 1952 - 1955. Dejan Ogrin piše o modernih materialih, ki se uporabljajo v industriji gorniških oblačil, Breda Činč Juhant pa o najnovejših meritvah višine Everesta. Objavljenih je tudi nekaj skic (Huascaran. Veliki Draški vrh, Štajerska Rinka).
Razgledi se dobijo na PZS, stanejo pa 370 SIT.
(M. P.)
PREJELI SMO
Položaj je absurden
Zakon o dohodnini, objavljen konec lanskega leta v Uradnem listu Republike Slovenije določa, da se povračilo materialnih stroškov lahko izplačuje le osebam, ki so s pravno osebo v delovnem razmerju, imajo sklenjeno pogodbo o delu ali avtorsko pogodbo.
Omenjeno določilo in ustrezna razlaga SDK je povzročila, da od veljave zakonov v januarju Planinska zveza Slovenije in 191 planinskih društev po vsej Sloveniji niso mogli izplačati nobenih povračil potnih stroškov svojim amaterskim delavcem. Delo v planinski organizaciji poteka izključno na prostovoljni osnovi že več kot 100 let. Največ kar planinska društva in Planinska zveza Slovenije povrnejo amaterskim delavcem, so potni stroški (redna prevozna sredstva, kilometrina, dnevnice). Ostalo strokovno delo pri vzgoji in izobraževanju, vodenju izletov, nadelavi in markiranju potov, gospodarjenju s planinskimi postojankami itd. poteka prostovoljno. Ker planinske organizacije opravljajo s tem tudi pomembno poslanstvo, saj s prostovoljnim delom upravljamo in skrbimo za prostor nad gozdno mejo, kar se največkrat po ekonomskih merilih ne bi splačalo, pomeni za nas tudi nesmisel odvajati za ta povračila davek.
Ob opisanih problemih pa smo še dodatno prizadeti zaradi povišane obdavčitve pogodbenega dela (od 45% na 78% na neto izplačilo) in omejitve pogodbenega dela. To bo vplivalo na pogoje gospodarjenja v planinskih kočah. Visokogorske planinske postojanke, Planinska zveza Slovenije jih je opredelila v 1. in 2. kategorijo v svoji razvrstitvi, so povečini odprte največ tri mesece na leto. Dohodek v planinskih kočah zmanjšujejo vremenske razmere, ki vplivajo na obisk gora, padec kupne moči obiskovalcev, visoki (cca. 70 SIT/kg) transportni stroški itd. Poslovanje planinskih postojank je izjemoma pozitivno po »dolinskih« eko-nomskih kategorijah. Planinski delavci nadomeščajo to s prostovoljnim delom, prispevki posameznikov in podjetij itd. Ob tem pa planinski organizaciji ni uspelo uveljaviti modela, ki ga je Vladi Republike Slovenije Planinska zveza že večkrat brezuspešno predlagala. Ob davčni politiki, ki ne dopušča nobenih izjem in s tem ne upošteva specifike delovanja visokogorskih planinskih postojank (79 po številu), pričakujemo od države, da bo s subvencijami v te planinske postojanke vračala pobran denar. Zaenkrat je državnih subvencij v visokogorske planinske postojanke 5-krat manj kot pa pobere država denarja v obliki raznih davščin iz teh postojank.
Planinska zveza Slovenije je že v začetku januarja ustno opozarjala predstavnike Ministrstva za finance na problem, 24. januarja pa smo pisali pismo ministru, v katerem smo opisali nevzdržni položaj. Ministrstvo za finance je 3.2. izdalo pojasnilo v zvezi z izvajanjem omenjenih zakonov (št. 416-22/94). V njem po našem mnenju ustrezno rešuje problem povračila potnih stroškov amaterskim delavcem. V praksi pa se kljub pojasnilu ni veliko premaknilo. Odzvala se je Služba družbenega knjig« vodstva (dopis 011-3/94-III/JA) v katerem le-ta sporoča Ministrstvu, »ker za upoštevanje vaših pojasnil v zvez z izvajanjem zakona o dohodnini po našem ni zakonske podlage, bo SDK pri svojem delu upoštevala določil; tretje alineje prvega odstavka 15 člena ter četrte alineje prvega od stavka 14. člena zakona o dohodnini Zato menimo, da bi moralo Ministrstvo za finance Republike Sloveniji predlagati sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah zakon; o dohodnini po hitrem postopku s katerim bi ustrezno spremenilo in dopolnilo zakon o dohodnini (Ur. 1 RS št. 71/93)«.
Tako stališče sicer pomeni, da od slej planinske organizacije lahko vračajo svojim amaterskim delavcem denar, ki so ga ti založili za potni stroške. Obenem pa to tudi pomeni da morajo planinske organizacije z; to tudi odvajati državi vse predpisa ne davščine.
V takšnem absurdnem in abotnem položaju se planinske organizacije še niso znašle. Mnogi delavci po Sloveniji že govorijo o načrtnem zatiranji društvenega dela in izjavljajo, da ni so pripravljeni več delati pod takim pogoji. V preteklih dneh smo imel že nekaj odpovedi s takimi argumenti. Z opisanim položajem se je seznanil tudi Upravni odbor Planinski zveze Slovenije na 19. seji 19. t. m in sklenil, da je potrebno seznanit javnost, Vlado Republike Sloveniji in poslanske klube Državnega zbor; Republike Slovenije. Upravni odbor je priporočil planinskim društvom da z odklonilnim stališčem do tega stanja seznanijo vse oblastne predstavnike v svojih krajih.
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE