Delo, Šport: ... Sporočila iz Nepala
• Gangapurna (7454 m)
Koroški alpinisti, ki nameravajo preplezati severno steno Gangapurne, so v soboto t. m. zapustili Katmandu. Zadnji hip je prispel iz Delhija tudi tovor, ki so ga poslali že v začetku meseca. Vzrok je bil v težavah blagovnega prometa med Indijo in Nepalom. Pomagalo je posredovanje KOTG in KLM.
• Šola Manang
Naših 6 inštruktorjev in 30 tečajnikov, ki jih vodi Bojan Pollak, je že 23. t. m. odšlo iz Katmanduja v Manang. Po načrtu bodo Nepalci pripravili les za ostrešje, ki bi ga zamenjali prihodnje leto. Kritina bo iz pločevine, zato bo treba zbrati nekaj več denarja, bo pa problem rešen za dlje. Letošnja pripravljalna dela bo plačala NMA (nepalska planinska organizacija), kar je sreča, ker smo pri nas zbrali premalo denarja. Iz seznama pokroviteljev tečaja, objavljenega prejšnji teden, je pomotoma izpadel AO Kamnik, ki po velikosti prispevka spada na 3. mesto. V Katmanduju je našim zelo pomagal naš rojak Sergej Prešeren, ki se je izkazal že prejšnja leta. Žal mu prihodnjo pomlad poteče zadnji mandat pri britanski dobrodelni družbi.
• Ama Dablam (6812 m)
Agencija Wildex, ki pomaga vsem našim odpravam, bo organizirala nepalske člane, nosače in transport tudi za alpiniste AO Železničar iz Ljubljane, ki bodo poskusili prvi preplezati najtežjo, to je severozahodno steno Ama Dablama. V Katamanduju je za zdaj še vedno težko dobiti hrano, ki je dražja, še posebno težko pa je s prevozi, tekočim gorivom in plinom. Velika Indija že pol leta izvaja gospodarsko blokado nad malim in neuvrščenim Nepalom, kar slabo vpliva na življenje domačinov, pa tudi turistov in alpinistov. Vsi upajo, da bo po beograjski konferenci neuvrščenih med sosedama zavladalo spet strpno sožitje.
• Šiša Pangma (8046 m)
To je edini osemtisočak, ki ves leži v Tibetu, vendar bo naša odprava tja odpotovala skozi Nepal, kar je najhitreje in najceneje. Tovor bo odletel 6. septembra, člani pa 20. septembra. Jugozahodna stena Šiše Pangme, visoka 2000 m, je oblikovana podobno kot severna stena Grandes Jorasses in nudi nekaj prvovrstnih alpinističnih problemov v granitu in ledu. Vendar so za zdaj glavne težave odprave še v manjkajočih financah in pri Kitajcih (CMA), s katerimi se v njenem imenu pogaja Vlado Gasparič, Smeltov predstavnik v Pekingu. Delo odprave in življenje Tibeta bo na filmski trak in za TV posnel Matjaž Fistravec (Cerro Torre, K 2).
TONE ŠKARJA
Kanzianiberg: štirje ponovili Kuaanis Quatsi
Dorian Šuc je splezal novo najtežjo smer v Dolžanovi soteski
KRANJ - Avstrijsko plezališče Kanzianiberg zaradi svoje bližine velikokrat privabi naše plezalce. In ne samo zaradi tega. V teh stenah je namreč nekaj dobrih smeri. Najtežje smeri so skoraj brez izjeme kar dolge in solidno previsne. Pretekli teden je bilo opravljenih nekaj dobrih vzponov. Štirje naši plezalci so ponovili 25 metrov visoko in previsno smer z imenom Kuaanis Quatsi, ki ima oceno 8a (oziroma IX+/X-). Najprej so jo 22. t. m. splezali Luka Zaplotnik, Dorian Šuc in Nejc Zaplotnik (vsi AO Kranj), naslednji dan pa je to storil še Uroš Grilc (AO Črnuče). Grilc je istega dne ponovil še Balet Mechanique (IX/ IX+).
Od 24. t. m. pa ima še eno smer več tudi Dolžanova soteska. Dorian Šuc je med Bogovi in dr. Hofmanom splezal še eno smer, ki je visoka približno 14 metrov in v kateri so za varovanje zavrtani trije svedrovci. Ime nove smeri je Climbers only, Šuc pa ji je dal oceno 7c+. Gre za zelo težko plezanje po majhnih oprimkih in Climbers only trenutno predstavlja daleč najtežjo smer v Dolžanovi soteski.
TOMO ČESEN
Zletna zastava je krenila s Triglava
NOVO MESTO - V sklop medzletnih prireditev zleta Bratstvo in enotnost, ki že nekaj desetletij zbližuje mladino in druge prebivalce treh republik, sodi tradicionalni pohod na Triglav. Letošnjega pohoda na najvišjo goro pri nas se je udeležilo 38 članov zletnega območja Banjaluka, Bihač, Gospič, Karlovac, Novo mesto, Prijedor in Sisak.
Na vrhu Triglava je bila seja stalnega sekretariata zleta, hkrati pa so tudi razvili zletna zastavo, ki bo do prihodnjega leta, ko bo v Prijedoru 20. jubilejni zlet Bratstva in enotnosti, ki je pognal korenine leta 1944 v kordunaški vasi Trnovac, obiskala vsa zletna območja.
Udeleženci pohoda so na poti na Triglav obiskali še vrsto slovenskih krajev, kjer so se pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnega in društvenega življenja.
Konec tedna četrtič za YU pokal
Idrijci bodo tekmovanje v športnem plezanju pripravili v naravni steni
KRANJ - Konec tega tedna bo v Strugu pri Idriji letošnje četrto tekmovanje v športnem plezanju, ki bo štelo za jugoslovanski pokal. Najboljši jugoslovanski plezalci se bodo zbrali v Idrijski Beli že v petek, 1. septembra, ko se bo ob 21. uri z žrebanjem štartnih številk tekma uradno tudi začela. Naslednji dan bodo kvalifikacije, v nedeljo pa bo najzanimivejši del - finale.
Organizator tega tekmovanja je Alpinistični odsek iz Idrije, katerega člani že dalj časa skrbijo, da bo konec tedna v Strugu potekalo vse kot je potrebno. Tako lahko ob udeležbi najboljših plezalcev (tako kot v Bohinju tudi za to tekmo velja pogoj - za ženske ena smer VIII - in za moške ena smer IX-) ponovno pričakujemo dobro tekmo.
V Strugu je velik problem parkiranje avtomobilov, zato so organizatorji poskrbeli za prevoz s kombijem od Idrijske Bele (kjer lahko tekmovalci prespijo v lastnih šotorih) do prizorišča tekmovanja. Prav tako bodo v petek 1. septembra od 16. ure dalje dežurali na avtobusni postaji v Idriji. Organizirali so namreč tudi prevoz iz Idrije v Idrijsko Belo.
Vse tekmovalne smeri bodo pripravljene v naravni steni. Povejmo še to, da se tekmovanje oba dneva začne ob 10. uri.
T. Č.
PV o triglavskem župniku
Osrednji del letošnje dvojne poletne številke Planinskga vestnika je namenjen velikemu slovenskemu domoljubu Jakobu Aljažu - Mikavni teksti
LJUBLJANA - 100 let je minilo, odkar je prišel na Dovje triglavski župnik Jakob Aljaž. Zato je prav, da mu osrednje glasilo slovenskih planincev v julijski in avgustovski dvojni številki namenja kar 23 strani. Delo triglavskega župnika je neprecenljivo. Na Triglav je Aljaža z nezadržno silo vleklo »iz nizkih ravan«, dokler mu slovenski očak ni postal drugi dom. Zanj pa se je moral dolga leta hudo boriti, kajti požrešna tujčeva roka si ga je na vsak način hotela prisvojiti.
Aljaž je s svojo neomajno voljo, resnično iztrgal ta del naših gora grabežljivemu germanizmu. »Slovenskemu človeku je s svojimi kočami od Aljaževega doma do Triglavske koče in s popravilom poti na vrh, Triglav približal človeku, z Aljaževim stolpom - tem simbolnim dejanjem - pa je dal Triglavu in tudi gorništvu, narodni pomen,« poudarja v svojem zapisu dr. Tone Strojin. Podobno razmišlja tudi Stanko Klinar, ki Aljaža imenuje slovenskega domoljuba. Ob tem pa opozori na neko bolečo rano, ki meče temno senco na vso našo povojno »graditev socializma«. Avtor med drugim na strani 301 takole zapiše: »Pozna jesen 1953 je vzela njegovo kapelico na Kredarici, ne da bi bil kdo od znamenitih planincev, javnih Aljaževih častilcev, z mezincem mignil zoper ta naklep; po vsem videzu so poskrbeli le za to, da do danes ni bil še nihče klican za odgovornost za ta kulturni škandal.« Klinar potem takole komentira: »To je bil čas uradne dvoličnosti do Aljaža: hvala spredaj, za javnost, rušenje za hrbtom.« Razstrelitev kapelice je skratka gnusen kulturni vandalizem in hkrati podoba tedanjega časa ideološkega očiščevanja. Storilec se je takrat namreč sam širokoustil, kako je malo kamnito kapelico, tik Triglavskega doma pognal v zrak. Naj tudi zdaj pokaže storilec toliko poguma in prizna svoj kulturni zločin, kajti v nasprotnem primeru bodo nanj s prstom pokazali drugi. Če hočemo graditi drugačno, boljšo prihodnost, je treba obračunati tudi z napakami, storjenimi v preteklosti.
Aljaža kot glasbenika nato v svojem prispevku z naslovom Slavček izpod sivega Triglava, predstavi Edo Škulj. Svojega velikega učitelja in vzornika pa se na svojevrsten, šegav način spominjata tudi njegova sovaščana in znana slovenska planinska zaslužnika: Gregor Klančnik in dr. Miha Potočnik.
Jakob Aljaž je bil kljub velikim dejanjem in precejšnejmu ugledu, preprost in duhovit mož. O njem kroži veliko anekdot; nekaj teh je v zadnji Vestnik zapisal France Voga. Pa še mi povzemimo eno od njih, ki zelo verno zrcali podobno triglavskega župnika:
»Med vojno je bilo večkrat razpisano vojno posojilo. Zanj bi moral agitirati tudi Aljaž s prižnice. Namesto tega je, ko je obvestilo prebral dejal: »kdor hoče, naj da jaz ne dam nič, ker nič nimam,« zaprl je papirje in odšel s prižnice.
Serijo zapisov o Jakobu Aljažu končujejo njegovi članki v Planinskem vestniku iz leta 1922. Uvodoma letošnja poletna številka Planinskega vestnika predstavi dva najpomembnejša letošnja alpinistična dogodka, od ka-terih pa je vsaj eden zaradi svoje enkratnosti, brez dvoma že prebil časovno mejo enega leta in krajevno pregrado naše deželice in prodrl v svet. Gre seveda za izjemen Česnov podvig, solo vzpon prek severne stene Kumbakarne (Jannuja). Vzpon izčrpno predstavi Marjan Raztresen. Sledijo utrinki Vikija Grošlja izpod strehe sveta - pred meseci je namreč osvojil Everest, še prej pa njenega soseda, orjaka Lotse (8511 m). Grošelj v svojem članku predstavi srečanje s sorodniki pokojnega šerpe Ang Puja, ki se je pred desetimi leti smrtno ponesrečil med našo odpravo na Everest.
Sicer pa bralec v glasilu najde še vrsto zanimivih in koristnih prispevkov; o klopih, nadležnih zajedalcih, ki prenašajo nevarne bolezni; o praktični uporabi višinomera; o nepogrešljivi pomoči helikopterja v gorah... Tu je še niz literarno - potopisnih prispevkov, med katerimi omenimo le duhovit zapis o srečanju »klasičnega« planinca s sodobnim »free climberjem« ter odlomek iz najnovejše knjige Iztoka Tomazina z naslovom Korak do sanj.
MATEJ ŠURC
Nova smer desno od Ljubljanske
V sredo, 28. t. m. sta Pavle Kozjek in Sašo Aničin (oba AO Matica) zaključila prvenstveno smer v severni steni Triglava. Začela sta že štiri dni prej, vendar ju je nevihta prisilila, da sta iz stene izplezala po Ljubljanski smeri. V sredo sta se potem vrnila in novo smer dokončala. Ves čas poteka desno od Ljubljanske in glede na navpičnost stene sta pričakovala večje težave, kot pa so dejansko bile. Skala je zelo dobra, prvenstveno smer, ki sta jo imenovala Stopnice v nebo, pa sta ocenila VI+. Čas plezanja prvih plezalcev je bil 9 ur in pol. Kozjek je po vzponu sestopil po Sandiju Wisiaku.
Sam v Mojstrovki
Filip Bence (AO Tržič) je 19. t. m. v severni steni Zadnje Mojstrovke opravil solo vzpon v smeri Dular - Schara (IV, V, vstop VI+), ki tudi sicer nima veliko ponovitev. Sestopil je po smeri Nad Slatnicami.
Zagrebčani že dober teden v bazi
Če jim je šlo vse po napovedih, potem so člani Zagrebške himalajske odprave, katere cilj je Mont Everest po avstralski smeri na severni strani, že dober teden v baznem taboru. Ko so se oglasili iz Nepala so povedali, da nameravajo doseči bazo 15. avgusta. Kot je znano, je v odpravi tudi šesterica slovenskih alpinistov (Slavko Svetičič, Aco Pepelnik, Janez Benkovič, Marjan Kregar, Milan Romih in Danilo Tič). In še naslov odprave: Everest Treking, Kamaladi P. O. Box 1786, Kathmandu, Nepal.
Nov termin za Monte Roso
Komisija za mednarodno sodelovanje pri PZS ponovno razpisuje štiridnevni izlet na Monte Roso (cilj sta vrh Monte Rose 4500 m in Piramide Vincent 4215 m), ki je julija odpadel zaradi slabega vremena. Nov termin je sedaj od 21. do 24. septembra in sicer iz italijanske strani. Dodatne informacije so na voljo na Planinski zvezi Slovenije v Ljubljani, prijave z vplačilom dinarskega dela programa PZS pa je potrebno poslati do 8. septembra.
Popusti v planinskih postojankah
Čeprav se hitro bliža konec (poletne) planinske sezone, ne bo odveč pojasnilo, ki ga je o popustih v planinskih postojankah, to je tistih z »rdečo tablo«, pripravila Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije. Popuste ureja 19. in 20. člen Pravilnika o poslovanju in upravljanju planinskih postojank«, ki je bil objavljen v Obvestilih 7/85.
Člani vseh planinskih društev v SFRJ in člani jugoslovanskih zamejskih PD ter drugih slovenskih PD v tujini, imajo 50% popust na ceno ležišč v sobah, skupnih spalnicah ter skupnih ležiščih. Člani SZDL in Zveze sindikatov, če niso člani prej omenjenih planinskih organizacij, pa imajo le 25% popust. Poseben 60% popust, toda le na skupnih ležiščih, imajo pionirji in mladinci, alpinisti, gorski, planinski in mladinski vodniki, člani GS in nadzorniki TNP (toda le na območju le-tega), člani GRS in markacisti. Planinci iz inozemskih planinskih organizacij, ki so članice UIAA, imajo le 10% popust na cene (vseh) ležišč. Vse te popuste je seveda mogoče uveljavljali le ob predložitvi veljavne izkaznice.
ID
Nad planino Zapotok
V severni steni Trentarskega Pelca sta Aleš Hladnik in Jože Makuc opravila prvo ponovitev Centralne smeri (VI, V+/III-V, 550 m). Robi Črnilogar in Silvo Movri (vsi so člani AP Idrija) pa sta v vzhodni steni Sravnika splezala 150 metrov visoko novo smer z imenom Vikingline (V+, Al/III-V). Črnilogar je pred tem vzponom soliral tudi Hudičev steber v Prisojniku.
Gondola z Marmolade nič več zastonj
Skoraj nepisano pravilo je bilo, da se plezalci po vzponu preko južne stene Marmolade lahko odpeljejo v dolino z gondolo brez plačila. Žal je ta prijazna gesta žičničarjev na vrhu Marmolade le še preteklost. Peter Podgornik (AO Nova Gorica) in Slavica Stojakovič (AO Velebit Zagreb), ki sta pred dnevi plezala v južni steni Marmolade, sta že morala odšteti za prevoz vsak po 23.000 lir. Omenjena sprememba gre menda veliko na račun Mountain Wildernessa, organizacije plezalcev, ki naj bi se potegovala za čisto okolje v gorah. Oziroma še bolj na račun članka Maurizia Giordanija, v katerem se je spravil nad žičničarje. Morda bodo imeli sedaj plezalci Marmolado čistejšo (o čemer pa mnogi zelo dvomijo), na vsak način pa bodo morali prevoz v dolino plačati.
Podgornik in Stojakovičeva sta v steni Marmolade ponovila smer Don Kihot (VI, 800 m). Spodnja polovica smeri ni nič kaj lepa in tudi težka ne. Zahtevnejše plezanje v dobri skali pride na vrsto v zgornji polovici.
V Tofani in Selli
Andrej Jaklič, Igor Kalan, Damir Grgorinič (vsi AO Kranj) in Petra Vencelj (AO Železničar) so nekaj dni preživeli v stenah okoli Tofane in Selle. Jaklič in Grgorinič sta v Tofani ponovila Pilastro (VI, A0, 550 m). Jaklič je celotno smer ponovil prosto (VII+). Najtežji raztežaj je splezal na pogled.
Plezali so tudi krajše smeri v Cinque Torri, kjer je Jaklič na pogled ponovil eno smer z oceno 7a in eno z oceno 6c+. Kalan je obe dve ponovil z rdečo piko. Potem so se preselili v Sello in vsi štirje so ponovili smer Via Roberta v Ciavacez, ki ima pet raztežajev (6b, 6b, 6b+, 5+ in 6c), Jaklič in Kalan sta smer ponovila prosto (Jaklič na pogled), Vencljeva na enem mestu A0. Vsi so potem prosto ponovili Schoberjevo smer (VII-), v I. stolpu, Kalan in Jaklič pa sta plezala še nekaj krajših smeri, med drugim tudi eno 6c na pogled.
Po vrnitvi domov je Vencljeva v Bodeščah pri Radovljici na pogled ponovila smer Kopriva (VII-) z rdečo piko pa je opravila dober vzpon v smeri Trije zeleni vragci (VIII/VIII+), katero je splezal tudi Kalan.
T. Č.
Očnica za odhod
Tik pred odhodom sta Franček Knez (AO IMPOL Slovenska Bistrica) in Andreja Hrastnik preplezala novo smer v predostenju Križevnika. Dala sta ji lepo slovensko ime Očnica, ocenila s VII+ (po shemi sodeč je v njej ostalo nekaj klinov, tudi svedrovec), plezala pa sta jo sedem ur. Smer vodi ob Kobri, najtežje pa je izgleda v drugem raztežaju, takoj nad križanjem z Belo počjo in tretjem.
Še o Marcu Sterniju
Tržaški alpinist Marco Sterni, ki se je že dvakrat odlično izkazal na naših tekmovanjih v plezanju, je v enem dnevu ponovil tri klasične dolomitske smeri. Ponoči je odšel od doma, ob svitu prispel v Alto Val Badio in nato sam preplezal smer Fachiri, potem Lacedelli - Ghedina v JZ steni Cime Scottoni, za konec pa še Constantini - Apollonio v osrednjem stebru Tofane di Rozes. Za vsako od teh smeri je potreboval le po sedemdeset minut, več časa so mu pobrali dostopi in sestopi.
Poskusili so se na Huascaranu
Člani AO SPD Trst Štefan Brecelj, Boris Siega, Gilberto Skerl in Štefan Ukmar, okrepljeni še z dvema tovarišema, ki sta se odločila le za popotovanje po Peruju, so se nedavno vrnili iz Cordilliere Blanke. Njihov načrt je bil povzpeti se na najvišji vrh Peruja, 6768 m visoki Hauscaran Toda - zmanjkalo jim je časa. V dveh etapah so prenesli opremo na sedlo Garganito (med severnim in južnim vrhom), ko pa bi morali v zadnjih naskok, se je poslabšalo vreme.
Miholu v slovo
V nedeljo 20. avgusta je na Kokrskem sedlu omahnil v smrt alpinist in gorski reševalec Miha Habjan - Mihol iz Šmarce. Ko je pred 63 leti prijokal na svet v mengeški Loki, so mu najbrže rojenice ob zibelki napovedale, da bo vse njegovo življenje posvečeno goram, nanje se bo navezal s svojim srcem in po njihovih zračnih višavah bo hrepenel vse življenje.
Mihol ni imel lahke in brezskrbne mladosti, otroška leta med okupacijo je preživel na Loki in se po osnovni šoli v Mengšu izučil za pečarja ter se tam tudi zaposlil. Leta 1954 se je poročil in si z ženo Rezko na Šmarci zasnoval dom in družino. Nemara je prav zaradi trde mladosti Miha postal in ostal dober človek, mehkega srca, zmeraj pripravljen pomagati bližnjemu, človek, ki je dobrohotno presojal napake in zmote svoje okolice.
Po vojni je bil Miha že s srcem in dušo obrnjen proti goram, postal je uspešen plezalec in gibalo kamniškega alpinističnega odseka. Plezal je največ v Kamniških in kmalu sta z Dolfetom Čebuljem potegnila novo smer v temačni in krušljivi Rzenikovi steni. Bil je učitelj, prijatelj in vzornik mladih kamniških plezalcev in začetnikov, ki so segali po prvih oprimkih v steni. Vodil jih je na Mont Blanc, Matterhorn, Monte Roso, Grossglockner, v Tatre in v domače gore.
Mihol je bil tudi uspešen vzgojitelj in voditelj lavinskih psov, prizadeven gorski reševalec in delavec v PD Kamnik. Dolga desetletja je reševal v gorah onemogle, zablodele, ponesrečene in pomoči potrebne. Koncem šestdesetih let si je na Planini nasproti Zelenega roba postavil kočo, da bi bil zmeraj pri roki za prvo pomoč, oskrbo in transport ponesrečenca v dolino.
Po upokojitvi je še bolj poprijel za organizacijsko delo v planinstvu in GRS. Kot strokovnjak je sodeloval pri graditvi in prenovi planinskih postojank in koč, bil pa je tudi neutruden sodelavec v skupnosti velikoplaninskih bajtarjev in med pobudniki za njeno organiziranje v samostojno planinsko društvo Bajtar - Velika planina.
Za svoje dolgoletno in požrtvovalno delo v GRS je prejel častni znak te organizacije, velikoplaninski bajtarji pa so mu podelili zlati in diamantni bajtarski znak.
Od njega se je poslovila velika množica prijateljev, planincev in domačinov na homškem pokopališču. Svetel lik alpinista in gorskega reševalca ter dobrega človeka Mihola bo med nami ostal še dolgo živ.
VLASTO KOPAČ